Še zmeraj ni zares znano, zakaj je spomladi 2019 izbruhnil požar. V več kot 850 let starem objektu so sicer v času, ko je izbruhnil požar, potekala obnovitvena dela. Foto: EPA
Še zmeraj ni zares znano, zakaj je spomladi 2019 izbruhnil požar. V več kot 850 let starem objektu so sicer v času, ko je izbruhnil požar, potekala obnovitvena dela. Foto: EPA

Vodja obnove pariške katedrale Philippe Jost je ob tej napovedi pohvalil velikodušnost tako velikih kot malih pokroviteljev in donatorjev. Poudaril je, da je upravljanje sredstev za restavratorska dela "zaupano nekomu zelo pozornemu in profesionalnemu", je poročal Associated Press (AP).

Izpolnjene obljube o ogromnih zneskih
Vodja obnove je opozoril, da bodo sredstva uporabljena "v dogovoru s pokrovitelji in donatorji za izvedbo potrebnih delovnih akcij", saj se Notre-Dame spoprijema z nenehnimi zahtevami po ohranitvi in ​​strukturni celovitosti. Jost je na povpraševanje AP-ja tudi potrdil, da so tajkuni milijarderji, ki so obljubili ogromne zneske po požaru, "v celoti izpolnili svoje finančne zaveze" in "so spoštovali svoje obljube, dane v noči požara ali v urah, ki so sledile".

V urah in dneh po požaru 15. aprila 2019 so nekateri najbogatejši Francozi obljubili skoraj milijardo dolarjev. Izpostavljenih je nekaj imen: izvršni direktor luksuznega konglomerata LVMH Bernard Arnault je namenil 200 milijonov evrov, enako fundacija Bettencourt Schueller iz družine L'Oréal, medtem ko sta ustanovitelj Keringa François Pinault in generalni direktor družbe Total Patrick Pouyanne obljubila vsak po 100 milijonov evrov.

8. novembra so se prvič po požaru oglasili zvonovi v katedrali. Med njimi je po novem tudi zvon, na katerega so med letošnjimi olimpijskimi igrami v Parizu pozvonili dobitniki medalj. Foto: EPA
8. novembra so se prvič po požaru oglasili zvonovi v katedrali. Med njimi je po novem tudi zvon, na katerega so med letošnjimi olimpijskimi igrami v Parizu pozvonili dobitniki medalj. Foto: EPA

Dramatične obljube sprožile mednarodno razpravo
AP je sicer razkril, da so donatorji milijarderji več mesecev zadrževali prenos sredstev, čakali na posebne načrte obnove in pogajanja, v katerih so opisali, kako bodo njihovi prispevki porabljeni. Na začetku obnovitvenih del so se frustracije precej povečale, saj je bilo treba večino posegov pokriti z manjšimi donacijami, ki so jih v glavnem zbrale dobrodelne ustanove v ZDA in Franciji.

Dramatične obljube so sprožile tudi mednarodno razpravo, pri čemer so se kritiki spraševali, ali je donatorje motivirala želja po utrjevanju svoje zapuščine bolj kot zaveza k ohranjanju francoske kulturne dediščine, še piše AP.