Ogenj je bil za kuhanje, ogrevanje, vir svetlobe ali izdelavo orodja bistvenega pomena za preživetje ljudi v ledeni dobi. A doslej v Evropi ni bilo skorajda nobenih dobro ohranjenih dokazov o uporabi ognjišč. Skupina znanstvenikov pod vodstvom Univerze v Algarveju in Univerze na Dunaju je v Ukrajini na bregu reke Dnester naletela na enega pomembnejših novih dokazov, ki govori o iznajdljivosti pri uporabi ognja v prazgodovini.

Znano je, da ognja v tem obdobju niso uporabljali samo za ohranjanje toplote, ampak za kuhanje, izgradnjo orodij in za druženja. Izsledki analize treh najdenih ognjišč, objavljeni v reviji Geoarchaeology, so pokazali, da so ljudje zadnje ledene dobe gradili različne vrste ognjišč in za kurjenje uporabljali predvsem les, a ne le lesa – verjetno so uporabljali tudi kosti in živalsko maščobo.

V izjavi za javnost Univerze na Dunaju so raziskovalci predstavili ugotovitve po analizi treh odprtih ognjišč, ki so jih datirali v obdobje pred od 26.500 do 19.000 leti, torej v najhladnejše obdobje evropske ledene dobe. Z geoarheološko analizo so pokazali, da so za kurjenje večinoma uporabljali smrekov les, čeprav raziskovalci niso izključili tudi uporabe živalskih kosti ali maščobe. Zakurjeni ogenj je lahko dosegel temperaturo več kot 600 stopinj Celzija, kar kaže na spetno obvladovanje ognja tudi v izjemnih okoljskih razmerah. "Nekatere živalske kosti, najdene na najdišču, so bile sežgane v ognju s temperaturo več kot 650 stopinj Celzija. Trenutno raziskujemo, ali so bile uporabljene kot gorivo ali so zgorele po naključju,“ pojasnjuje Marjolein D. Bosch, ena od avtoric raziskave in zooarheologinja na Univerzi na Dunaju.

Tri ognjišča so bila različno velika in najverjetneje so jih uporabljali v različnih letnih časih. Eno od treh ognjišč je večje od preostalih dveh, kar kaže na to, da so v njem lahko dosegali višje temperature. "Ljudje so odlično obvladovali ogenj in znali so ga uporabljati na različne načine, odvisno od namena. Naši rezultati pa kažejo tudi, da so ti lovci in nabiralci med svojimi vsakoletnimi selitvami uporabljali isti prostor v različnih obdobjih leta,“ je ob tem zapisal vodja raziskave, arheolog Phillip R. Nigst.

Raziskovalci še vedno ugibajo o vzroku za maloštevilne dokaze o uporabi ognja v ledeni dobi. Ena možnost, o kateri razmišljajo, je, da je večino dokazov uničilo za ledeno dobo značilno izmenično zamrzovanje in odmrzovanje tal. Mogoče je tudi, da niso uporabljali ognja, ampak so se zanašali na druge tehnološke rešitve. Raziskovalci upajo, da bodo z nadaljnjim odkrivanjem vloge ognja v evoluciji človeka osvetlili to, kar je verjetno ena najbolj temeljnih tehnologij, ki je vplivala na uspeh naše vrste pri naseljevanju vseh kotičkov tega planeta.