Razstava Zgodnejša ledena doba pri nas – nova odkritja je v Notranjskem muzeju Postojna na ogled do 30. septembra.

Razstavljene najdbe favne izvirajo iz obdobja srednjega pleistocena, torej iz obdobja pred zadnjo, okoli 100 tisoč let trajajočo poledenitvijo. Te so na naših tleh redkejše in zato toliko pomembnejše, je povedal kustos biolog Slavko Polak, ki je soavtor razstave z zunanjima sodelavcema, stomatologom in ljubiteljskim paleontologom Tomažem Hitijem ter arheologom Draškom Josipovičem, ki je specializiran za paleolitik.

Poledenitev se še ni povsem umaknila
Gre za najdbe z območja kamnoloma Črni Kal in iz Uršnje luknje, manjše jame pri Šembijah v občini Ilirska Bistrica, te sodijo v pleistocen – obdobje, ki se je začelo pred približno 2,5 milijona let in se sklenilo s koncem zadnje ledene dobe pred dobrimi 11 tisoč leti. Poledenitev se še do danes ni povsem umaknila, saj obsega približno 10 odstotkov kopnega. Znanstveniki ocenjujejo, da so se v preteklosti zaradi sprememb v količini sončne energije na vsakih od 200 do 250 milijonov let izmenjavale poledenitve in otoplitve.

Kot da bi opice danes živele na Snežniku
Jame v usedlinah hranijo bogate materialne dokaze o naši preteklosti, "so kot zgodovinske knjige, ki jih je trebe le odpreti in brati", pravi Polak, ki je s Hitijem v zadnjih letih na Črnem Kalu našel dve najdišči fosilizirane favne.

Na prvem, za katero trenutno ocenjujejo, da je staro od 700 do 800 tisoč let, sta našla zobe evropske mečezobe mačke, ki je na tem območju izumrla pred pol milijona let. "Gre za mačko velikosti leva z dolgimi podočniki, podobno Diegu iz risanke Ledena doba," pove Polak in doda, da "ljudje žal še danes mešajo dinozavre, mamute in ljudi, pri čemer ameriški risani filmi ne pomagajo prav veliko, saj v ledeni dobi prikazujejo tudi dinozavre, ki so izumrli pred več kot 60 milijoni let".

Na isti lokaciji so bili najdeni tudi zobje orjaške hijene, veliko večje od današnjih hijen, in zob opice makak, ob čemer Polak pravi, da "je zelo zanimivo, da so nekoč pri nas živele tudi opice". "Bile so zelo podobne berberskim makakom, ki danes živijo v gozdovih gorovja Atlas v Maroku, tudi v snegu. To je tako, kot da bi danes živele na Snežniku."

Drugo najdišče v kamnolomu je nekoliko mlajše. Tam so našli favno, ki nam je v teh krajih malo bolj znana, saj gre za divjega konja, divje govedo tur, verjetno leoparda, divjo mačko. Našli so tudi ostanke volka, ki je bil takrat manjši kot danes. Govor je o mosbaškem volku, velikem kot šakal, saj se je volk začel spreminjati v današnjega sivega volka na evropskih tleh šele, ko so velike mačke izumrle, kar se je zgodilo pred približno 400 tisoč leti.

Fenomenalno odkritje za slovenske razmere
Iz jame Uršnja luknja so razstavljene najdbe iz sedimentov, trenutno datiranih na okoli 150 tisoč let. Med njimi so kosti merkovega nosoroga, alpskega volka, ježevca, konja in druge favne. Na ogled so tudi sledi delovanja pračloveka – preprosta orodja zgodnjega neandertalca in sledi urezov s kamenim orodjem na kosteh, "kar pomeni, da je pračlovek s kosti rezal meso, našli pa smo tudi veliko popolnoma razbitih kosti, kar kaže, da je skušal priti do hranljivega kostnega mozga".

Večina najdb na Slovenskem, ki so povezane z neandertalcem, je iz zadnje ledene dobe, t. i. würmske poledenitve, in otoplitve pred njo. Zaradi tega so sledi delovanja neandertalca v Uršnji luknji "za slovenske razmere fenomenalno odkritje, saj je naš sediment star več kot 150 tisoč let", je povedal Polak in dodal, da so predlagali, da se Uršnjo luknjo zaščiti kot arheološko najdišče. Polak in Hitij sta v predavanju po odprtju razstave predstavila obe najdišči in potek znanstvenih raziskav.

Najverjetneje okostje prednika evropskega bizona
Trenutna razstava je pravzaprav nadaljevanje predstavitve ledenodobne favne na Slovenskem. Pred desetletjem so v Notranjskem muzeju Postojna na ogled postavili okostje približno 13 tisoč let starega bizona, najdeno leta 2010 v Andrejini jami pri Cerknici in je ohranjeno skoraj v celoti, manjka le lobanja. Najprej so ga najprej opredelili za stepskega bizona, ki je izumrl konec ledene dobe, a so novejše paleogenetske raziskave pokazale, da je najverjetneje prednik evropskega bizona, vendar raziskave še potekajo.