Letošnje srečanje konservatorjev-restavratorjev se je odvilo dvaindvajsetič, gostili pa so ga v Posavskem muzeju Brežice, kar je bilo prvič, da je organizacijo in izvedbo prevzel regionalni muzej, saj je bilo doslej to v domeni nacionalnih muzejev.

Srečanje enkrat letno organizirata Sekcija konservatorjev-restavratorjev pri Skupnosti muzejev Slovenije in Društvo restavratorjev Slovenije. Udeležujejo se ga strokovnjaki s področja konservatorstva in restavratorstva tako iz Slovenije kot širše regije, ponuja pa prostor, kjer si med seboj svoje delo predstavijo kolegi s stroke, pav tako pa ga skušajo približati širši javnosti. Tej so pripravili razstavo 72 plakatov s predavanji in krajšimi filmi, ki bodo na ogled do 30. junija.

Čeprav je bila letos udeležba številčno nekoliko bolj skromna kot pretekla leta, kar organizatorji pripisujejo obdobju po pandemije covida-19, ki je zaradi zaprtja ustavila marsikateri projekt, zdaj pa je treba vse to nadoknaditi, a z udeležbo niso nezadovoljni. Odzvalo se je devetdeset udeležencev iz Slovenije, sedem iz Hrvaške in trije iz Združenega kraljestva. Poleg plenarnega članka so udeleženci pripravili še enainsedemdeset povzetkov.

Strokovnjaki na srečanju predstavijo svoja najnovejša dognanja. Namen dogodka je izobraževanje konservatorjev-restavratorjev z izmenjavo praktičnih strokovnih izkušenj, informiranje o novih postopkih, materialih, analizah, opremi in spremljevalnih dejavnostih stroke. Predstavljeni strokovni dosežki in prispevki so vsako leto zbrani tudi v zborniku Konservator-restavrator.

V prihodnje jih čaka problematika čiščenja površin različnih predmetov
Plenarni članek se ukvarja predvsem z izobraževanjem konservatorjev-restavratorjev. Kot je sklenil uredniški odbor, se bodo v prihodnjih letih strokovnjaki s področja konserviranja-restavriranja posvečali problematiki čiščenja površin različnih predmetov oziroma materialov kulturne dediščine, vsako leto pa bo detajlneje obdelana posamezna tema. Letošnji članek predstavlja kompleksnost postopkov čiščenja površin in odstranjevanje filmotvornih materialov na polikromirani leseni plastiki in slikah. Navaja niz primerov uporabe sodobnejših metod in materialov v konservatorsko-restavratorski praksi, ki sta jih razvila Richard Wolbers in Paolo Cremonesi.

Sicer pa je največ povzetkov raziskav s področja nepremične kulturne dediščine. Strokovnjaki področja se ukvarjajo tudi s temami, ki se v svetu šele razvijajo, denimo raziskovanjem vonja kot vrednote dediščine. Kot je zapisala Irena Porekar Kacafura, tudi glavna urednica publikacije, je treba poudariti tudi področje izobraževanja, v okviru katerega je predstavljenih nekaj projektov, v katere se lahko vključimo ali pa njihove izsledke uporabimo kot vir informacij.

Ker v Sloveniji za našo stroko ni organiziranih izobraževanj v okviru ministrstva za kulturo, je vseživljenjsko poklicno izobraževanje prepuščeno predvsem izbiri posameznika, zato pozdravljamo kolege, ki to počno permanentno in svoje znanje in izkušnje delijo z drugimi, tudi s prispevki v zborniku tega srečanja, meni.

Kot je še zapisala, pogrešajo letos predstavitve posegov z nekaterih področij konservatorstva-restavratorstva, ki so bila sicer v preteklosti bolje zastopana, tokrat pa jih preprosto ni. To so tekstil, steklo, keramika, filmska dediščina, manjkajo tudi predstavitve razstav in novih publikacij. "V prihodnosti moramo k sodelovanju ponovno pritegniti več kolegov iz muzejev, saj njihova udeležba na strokovnem srečanju iz leta v leto stagnira, prav oni pa izvajajo posege na materialih, ki so letos umanjkali," še dodaja.

Strokovno srečanje je del 15. konservatorsko-restavratorske transverzale, ki bo do novembra z različnimi dejavnostmi osvetljevala prizadevanja vseh, ki varujejo kulturno dediščino.