Po ministričinih besedah k sanaciji pristopajo celostno in sodelujejo pri načrtovanju interventnih ukrepov.

Ministrica je obiskala občini Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem in v izjavi za medije na Ravnah dejala, da so vsa koroška mesta, ki so utrpela hudo škodo, močno povezana s kulturo in kulturno dediščino. Povedala je, da so strokovni sodelavci že vse dni na terenu in popisujejo škodo in tudi na ministrstvu za kulturo si bodo, kot je dejala, prizadevali v čim krajšem času pomagati pri sanaciji škode.

"V vsakem primeru se zavedamo, da bo to hud zalogaj. Na ministrstvu pristopamo celostno, tako pri pripravi solidarnostnega sklada, sodelujemo pri interventni zakonodaji," je dejala ministrica.

Na Ravnah, kjer je med drugim poplavilo prostore muzeja v Stari železarni, je ministrica omenila že pridobljen projekt iz načrta za okrevanje in odpornost, ki se nanaša na prenovo in predstavitev železarske dediščine, vreden 1,5 milijona evrov. "Tukaj bomo zelo aktivno pristopili tudi z občino, da bo ta projekt izveden do konca, da ne bomo zamujali rokov," je poudarila ministrica.

Sorodna novica Asta Vrečko: Po sanaciji bo treba razmisliti, kako so v prostor umeščene stavbe, ki hranijo gradivo

Depo koroškega pokrajinskega muzeja ostal suh
Med drugim se je ob obisku Koroške seznanila tudi z razmerami na osrednjem depoju Koroškega pokrajinskega muzeja in Koroške galerije likovnih umetnosti v Pamečah. Depo so tam po desetletju iskanja rešitev vzpostavili šele pred dobrim letom. Ob ujmi 4. avgusta letos je narasla reka Mislinja depo nevarno ogrozila, k sreči pa ga ni poplavila.

V zvezi z depoji je ministrica danes povedala, da glede rešitve depojske problematike po državi pogovori potekajo, odkar je prevzela vodenje ministrstva. Kot je pojasnila, iščejo regijske rešitve, eno tako so našli za Ptuj, kjer bodo prenavljali žitnico tudi za depo.

Po ministričinih besedah se je ob ujmi izkazalo, da je veliko ne le depojev, ampak tudi arhivov umeščenih v prostore, ki niso primerni za hrambo takšnega gradiva. Tu bo potreben razmislek, čim prej bo treba najti rešitev za ogroženo dediščino.

Ljudje nesebično priskočili na pomoč
Poudarila je še, da se je tudi na področju kulture ob ujmi pokazala izjemna solidarnost in danes je veliko že pospravljenega in saniranega. "So pa v vsakem primeru prizori še vedno grozljivi," je dodala in izrazila sočutje do vseh prizadetih.

Kje je bilo največ škode?
Pri kulturni dediščini, ki upravlja Koroški pokrajinski muzej, je bilo največ škode zaradi poplav in nanosov v omenjenih prostorih Stare železarne na Ravnah, kjer sta bila poplavljena objekta Štauharije in laboratorija in s tem tudi muzejsko razstavišče ter industrijski del z ohranjenimi stroji tehniške dediščine.

Nekaj škode je bilo tudi pri Erčevi žagi in mlinu, škoda je tudi v zbirkah v Črni na Koroškem, kjer bodo v četrtek začeli akcijo prvega čiščenja, je povedal direktor Koroškega pokrajinskega muzeja Tadej Pungartnik.

Na Ravnah sta bila v ujmi zelo poškodovana kulturni center in glasbeni dom, Koroška galerija likovnih umetnosti pa v prostorih v Slovenj Gradcu in na Ravnah neposredne škode v ujmi ni utrpela, čuti pa posredno škodo, saj je obisk močno okrnjen.

"Ravno avgust je mesec, ko smo računali na večji priliv turistov in tudi domačih obiskovalcev. In ne samo, da smo bili primorani biti en cel konec tedna zaprti, ljudje zaradi vseh teh težav ne prihajajo na Koroško več v tolikšni meri, kot bi sicer, če bi bilo vse v redu. Tako da se to zelo pozna na obisku razstav," je povedala direktorica galerije Petra Čeh. Galerija Ravne, ki je del regijske galerije in ima prostore v kulturnem centru, je trenutno še zaprta.