Ustanovili so delovno skupino, ki bo koordinirala potrebe malih zavodov, prenos znanja, zaščito in sanacijo.

Sorodna novica Kako posušiti knjige: Ključno je, da predmete umaknemo v suh prostor in jih med seboj ločimo

Kot je spomnila, je ministrstvo že v petek aktiviralo načrt dejavnosti ob poplavah, ki je na ministrstvu aktiviran prvič, kar po njenih besedah kaže na razsežnost poplav. Znotraj načrta so ustanovili tudi delovno skupino, v kateri so vodje Narodnega muzeja Slovenije, Narodne in univerzitetne knjižnice, ZVKDS-ja, direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu in Arhiva RS, ki bodo koordinirala urejanje sanacije. Sodelovali bodo tudi sodelavci ministrstva za kulturo. "Na ministrstvu za kulturo imamo prek javnih zavodov precej znanja o restavriranju in konserviranju dediščine. Zato smo pripravili tudi smernice za prebivalstvo, kako zaščititi to, kar je bilo poplavljeno. Zavedamo se, da je bilo uničenih veliko osebnih predmetov, družinske dediščine, zapuščine in tudi spominov, slik, albumov, knjig in tudi drugih knjig, ki so nam blizu," je dejala ministrica.

Na ministrstvu so pripravili aplikacijo za lastnike kulturne dediščine, ki bo dostopna na spletni strani ministrstva. Prek nje bodo občine in zasebniki lahko prijavili škodo, ki jo bodo nato ocenili strokovnjaki in jo bodo skušali sanirati s skupnimi močmi.

Ker nekateri predeli še niso dostopni, škode na kulturni dediščini še ni mogoče oceniti, je v izjavi za medije povedala Vrečko. Med drugim je omenila porušeni most v Škofji Loki in tamkajšnjo enoto Zgodovinskega arhiva Ljubljana. V Begunjah je poškodovalo Ravnikarjev spomenik, posvečen NOB-ju, v Poljanski dolini Tavčarjevo domačijo in krajevno knjižnico Poljane. Kakšno je stanje v Tržiškem muzeju, bodo ugotovili v prihodnjih dneh.

Tudi za Savinjsko dolino vseh podatkov še nimajo in celostne informacije šele pridobivajo, ker del terena še ni dostopen. Podobno velja za Koroško. Gotovo je škoda nastala v Koroškem pokrajinskem muzeju in Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, na ministrstvu pa so izvedeli, da jo je utrpela tudi enota Pokrajinskega arhiva Maribor na Ravnah.
Poškodovana je tudi železarna na Ravnah, kjer so v okviru načrta za okrevanje in odpornost pred nekaj meseci podpisali pogodbo o sofinanciranju obnove in razširitve tamkajšnje kulturne ponudbe, je naštela ministrica. Rudarska hiša v Idriji pod Unescovo zaščito pa je ena tistih, ki jo trenutno najbolj ogrožajo plazovi.

Zaradi razmer škode v celoti še ne morejo oceniti. Tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je opozoril, da se bo ta šele pokazala.

Glede odpravljanja škode je v igri več načinov. Mogoči so evropski mehanizmi, prerazporejanja sredstev, obnove je mogoče izpeljati tudi v sklopu rednih sanacij.

Ministrica je ob tem opozorila, da škoda najverjetneje ne bo samo na objektih v javni ali občinski lasti, temveč tudi na objektih v zasebni lasti. Prepričana je tudi, da so poplave pokazale, da bi morali kot družba razmisliti o prostorskem načrtovanju. Obenem se je zahvalila gasilcem, civilni zaščiti, sodelavcem javnih zavodov, konservatorjem in restavratorjem, ki si ogledujejo in pomagajo na terenu, pa tudi novinarjem, fotoreporterjem in snemalcem za informiranje o stanju na različnih območjih. "Kajti dobiti informacije v ključnem trenutku je pravzaprav tisto, kar je najpomembnejše pri reševanju življenj," je povedala Vrečko.

Ministrstvo je tudi del strokovne skupine za odpravljanje posledic ujme, ki bo pripravila vlogo za evropska sredstva. Samozaposlenim, ki zaradi poplav ne morejo opravljati svojega dela ali je njihovo delo bistveno okrnjeno, pa bo država do konca leta namenila 1200 evrov mesečno.

Škoda tudi na sakralni dediščini
Iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference (SŠK) sporočajo, da so bili med ujmami poškodovani tudi nekateri sakralni objekti. V nobenem primeru po do zdaj znanih podatkih stanje ni katastrofično, izstopa pa cerkev s samostanom pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah, kjer je odkrilo velik del strehe.

V Poljanah nad Škofjo Loko je poplavilo spodnje prostore pod cerkvijo. Poplavljeni sta bili tudi podružnični cerkvi v Mostah in Suhadolah v župniji Komenda, podružnična cerkev na Hotavljah in župnijska cerkev v Trzinu, kjer je poplavilo tudi kletne prostore tamkajšnjega župnišča. Na seznamu je tudi cerkev na Trati v cerkljanski občini.

Z območja Krškega imajo pri SŠK-ju podatek o dveh poškodovanih cerkvah, z območja Celja pa o razbitih oknih in poškodovani strehi v Vidmu ter zaliti cerkvi v kraju Petrovče, kjer stoji Bazilika Marijinega obiskanja, in Šmartnem ob Dreti. Tako kot drugi se tudi pri SŠK-ju še spoprijemajo s težavami pri pridobivanju informacij s terena.