Zgolj mesec dni po odprtju razstave v letu 2014 v amsterdamskem muzeju Allard Pierson si je Rusija priključila polotok Krim. Foto: EPA
Zgolj mesec dni po odprtju razstave v letu 2014 v amsterdamskem muzeju Allard Pierson si je Rusija priključila polotok Krim. Foto: EPA

Zbirka več sto arheoloških predmetov, starih več kot 2000 let, je bila na ogled v muzeju Allard Pierson v Amsterdamu prav v letu, ko si je Rusija leta 2014 priključila polotok Krim, kar je sprožilo spor glede repatriacije izposojenih dragocenosti.

Med najosupljivejše predmete z razstave spadata skitska čelada iz masivnega zlata, ki izvira iz 4. stol. pr. n. št., in zlato vratno okrasje iz 2. stoletja. Med dragocenostmi so še starogrške posode in skulpture, filigranske broške in dragulji, skitsko orožje, pogrebne maske in čelade ter dragocene kitajske lakirane škatle iz dinastije Han.

Predmeti so "del ukrajinske kulturne dediščine"
Tako ukrajinska vlada in štirje krimski muzeji, ki so amsterdamskemu muzeju posodili predmete, so jih zahtevali nazaj. A se je amsterdamski muzej namesto tega tedaj odločil, da predmete shrani, dokler sodišče ne odloči o njihovi usodi. Dolgotrajno odločanje se je s petkovo odredbo vrhovnega sodišča s sedežem v Haagu končno tudi končalo. Sodniki so se pri svoji odločitvi sklicevali na pomanjkanje mednarodnega priznanja Avtonomne republike Krim, ki si jo je priključila Rusija.

Zlato vratno okrasje iz 2. stoletja. Foto: EPA
Zlato vratno okrasje iz 2. stoletja. Foto: EPA

"Čeprav muzejski predmeti izvirajo s Krima in jih je zato mogoče obravnavati tudi kot krimsko dediščino, so del kulturne dediščine Ukrajine," po poročanju Associated Pressa (AP) piše v sodbi. Namen razstave Krim – zlato in skrivnosti Črnega morja je bil pokazati, kako so se prepletale kulture starodavnih civilizacij na tem polotoku, in sicer Grki na eni strani ter nomadska stepska ljudstva na drugi.

Več kot 500.000 evrov za sodne stroške in dosedanjo hrambo
Mediacija med vsemi vpletenimi muzeji in ukrajinskimi oblastmi v letu 2014 ni prinesla uspeha, muzej Allard Pierson pa je zadevo nato predložil sodišču. Dve leti pozneje se je okrožno sodišče v Amsterdamu sklicevalo na Unescovo konvencijo iz leta 1970 in ugotovilo, da je treba predmete vrniti suvereni državi, ki jih je posodila, o vprašanju lastništva pa mora odločati ukrajinsko sodišče.

Krimski muzeji so se pritožili in Rusija je zagrozila, da bo nehala posojati predmete nizozemskim muzejem, če jih muzej ne bo vrnil. Leta 2021 je prizivno sodišče znova odredilo, da se predmeti vrnejo v Ukrajino.

Iz muzeja Allard Pierson so sporočili, da lahko zdaj ukrepajo v skladu z odločitvijo sodišča in vrnejo predmete. Sodni stroški in hramba so muzej že stali več kot 500.000 evrov glede na dokumente, ki jih je muzej predložil med postopkom. Za zdaj še ni znano, kdaj bo dejansko prišlo do prenosa predmetov, piše AP.