Leta 2014, zgolj mesec dni po odprtju razstave Krim – zlato in skrivnosti Črnega morja v amsterdamskem muzeju Allard Pierson, si je Rusija priključila ukrajinski polotok Krim. Eksponati so po zaprtju razstave ostali shranjeni v tem muzeju, saj se je med Ukrajino in Rusijo vnel spor, kam naj se ti vrnejo.

Težavnih je več kot 400 dragocenosti
Predmete za razstavo, ki je bila pred Amsterdamom na ogled tudi v Bonnu in Berlinu, so posodili štirje muzeji s Krima in Muzej naravne zgodovine iz Kijeva, ki je posodil 19 zlatih skitskih dragocenosti – in te so se brez težav vrnile v njegovo hrambo. Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, ki so se med drugim naselila tudi na Krimu.

Težavo predstavlja torej preostalih 413 predmetov, ki so prišli iz štirih najpomembnejših krimskih muzejev – 215 iz Bahčisaraja, 39 iz Kerča, 27 iz Hersona in 132 iz Simferopola – saj gre za ustanove v regiji, ki si jo je priključila Ruska federacija in se imenuje Republika Krim. Zadnjih osem let se tako bije pravna bitka, saj je četverica omenjenih krimskih muzejev sprožila pravne postopke, da bi prisilili nizozemski muzej v vrnitev artefaktov na Krim, a dejansko gre za sodno bitko, v kateri Ukrajina in Rusija merita svoje moči, navaja Deutsche Welle (DW).

Izločitev sodnika, ki je delal za rusko gospodarsko družbo
Pred približno petimi leti je bilo na prvi stopnji odločeno, da se morajo predmeti vrniti Ukrajini. Sodišče takrat sicer ni presojalo o dejanskem lastništvu predmetov, kar je utemeljilo z besedami, da mora ukrajinsko sodišče razrešiti to vprašanje. Vendar so bili na drugi stopnji predmeti dodeljeni krimskim muzejem, a se je nasprotna stran pritožila zaradi vprašanja nepristranskosti nizozemskega sodnika Duca Oranjeja, ki je v tistem času kot pravnik delal za eno izmed velikih ruskih gospodarskih družb in so ga posledično odstranili iz tega sodnega procesa.

Nato je lani oktobra odločitvi o vrnitvi predmetov Ukrajini pritrdilo tudi amsterdamsko prizivno sodišče. Svojo odločitev je utemeljilo z besedami, da čeprav predmeti izvirajo s Krima in se jih zato "lahko šteje za del krimske kulturne dediščine, so del kulturne dediščine ukrajinske države", saj ta obstaja od osamosvojitve v letu 1991. Nadalje pa še, da je "kulturni interes, ki je v ohranjanju muzejskih predmetov, javni interes ukrajinske države, kar ima veliko težo." Sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo zakon, ki ga je leta 1995 sprejela Ukrajina in zagotavlja zaščitni režim za artefakte, je poročal Associated Press (AP).

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob odločitvi sodišča tvitnil, da gre za "težko pričakovano zmago na amsterdamskem prizivnem sodišču. Skitsko zlato se vrača v Ukrajino. (...) Vsakič znova pridobimo, kar je naše. Po 'skitskem zlatu' bomo povrnili Krim." Ruski predsednik Vladimir Putin je po pisanju DW-ja v nasprotju s tem dejal, da gre za "očitno krajo" in vodji Republike Krim Sergeju Aksjonovu zagotovil svojo podporo. Direktor enega od krimskih muzejev Andrej Malgin pa je za rusko tiskovno agencijo Tass takrat izjavil: "Nimam besed, da bi izrazil svoje ogorčenje in jezo". Razsodbo sodišča je označil za "manifestacijo dvojnih standardov in izkaz prezira do kulturne dediščine prebivalcev Krima".

Konec preteklega meseca je ruska stran vložila pritožbo in tako je primer zdaj romal na nizozemsko vrhovno sodišče. Vendar bo lahko preteklo več mesecev ali celo let, preden bo sodišče sprejelo odločitev, ki zagotovo ne bo lahka.

Potujoča razstava kot potencialna začasna rešitev
Strokovnjakinja s Krimskega arheološkega inštituta Valentina Mordvintseva, ki je pred desetletjem kurirala to razstavo krimskih dragocenosti, nestrpno pričakuje končno odločitev. Po lastnih besedah je sama "nekako kriva za celotno zmešnjavo". Dodala je, da "za to zgodbo ni dobre rešitve" in da bi vračilo predmetov Rusiji "prebivalci Ukrajine dojeli kot izdajo svojih nacionalnih interesov".

Po njenem mnenju v idealnem svetu predmeti "spadajo tja, kjer so bili najdeni", torej v tem primeru bi spadali torej na Krim. V članku, ki ga je kot gostujoča avtorica napisala za ruski neodvisni časopis Novaja Gazeta, je opisala nadaljnje slabosti vrnitve predmetov v Kijev. Po njenem bi bili s tem "iztrgani iz konteksta", saj so vsi preostali najdeni predmeti in dokumentacija izkopavanj shranjeni v krimskih muzejih, ki razpolagajo tudi z največjimi raziskovalnimi zmožnostmi.

"Morda bi bila rešitev potujoča razstava," ki bi potovala po svetu, dokler se ne razreši ta spor med Rusijo in Ukrajino, še meni Valentina Mordvintseva. Ob tem dodaja, da je že leta ni nihče vprašal za mnenje – ne v Rusiji, ne v Ukrajini, pa tudi na Nizozemskem ne, še piše DW.

Po več kilogramov težka čelada in vratno okrasje
Med najosupljivejše predmete t. i. krimskega zlata nedvomno spadata skitska čelada iz masivnega zlata, ki izvira iz 4. stol. pr. n. št., in zlato vratno okrasje iz 2. stoletja. Tako čelada kot vratno okrasje tehtata vsak po več kot kilogram. Med predmeti so še starogrške posode in skulpture, filigranske broške in dragulji, skitsko orožje, pogrebne maske in čelade ter dragocene kitajske lakirane škatle iz dinastije Han. Krimski polotok je bil namreč kraj mešanja orientalskih in zahodnih kultur.

Namen razstave Krim – zlato in skrivnosti Črnega morja je bil pokazati, kako so se prepletale kulture starodavnih civilizacij na tem polotoku, in sicer Grki na eni strani ter nomadska stepska ljudstva na drugi.