Sobo, ki jo je z objavo serije fotografij javnosti predstavilo italijansko ministrstvo za kulturo, so arheologi odkrili v vili naselju Civita Giuliana, ki je samo šest sto metrov oddaljeno od mestnega obzidja Pompejev, mesta, ki je danes slavno zaradi svoje kolektivne smrti pod vulkanskim pepelom pred skoraj dva tisoč leti.

Miši v hrani
V sobici sta dve postelji, na eni od njiju je še vedno žimnica, poleg tega pa še dve majhni omarici, več žar in keramičnih posod, v katerih so identificirali ostanke dveh miši in ene podgane. "Te podrobnosti še enkrat nazorno pokažejo, kako uborne in nehigienske so bile razmere, v katerih je v tistem obdobju živel najnižji sloj družbe," je ministrstvo za kulturo zapisalo v svojo izjavo za javnost.

Netrajni materiali, kot je leseno pohištvo in blago, so se v zadnjih dveh tisočletjih razgradili, a so zato pustili zgovorno vdolbino v vulkanskem prahu, ki je ob izbruhu Vezuva pokril Pompeje vse do zadnjega kotička ter pomoril vsa živa bitja v mestu.

Kako "rešimo" dva tisoč let stare tkanine?
Ko arheologi zdaj v te praznine natočijo mavec, razkrijejo obliko in obrise že zdavnaj propadlih materialov – postopek ima tako dobre rezultate, da so strokovnjaki uspeli rekonstruirati celo obliko zmečkane odeje, ki je ležala na posteljnem ogrodju. "Videti je kot fotografija," so zapisali na ministrstvu. "A je to prizor izpred skoraj dva tisoč let."

Sužnjev niso vklepali
Na vratih sobe ni bilo ključavnic, prav tako niso našli nobenih rešetk ali okov, ki bi lahko služili za vklepanje ali zapiranje prebivalcev sobice. "Zdi se, da so nadzor izvajali predvsem prek ponotranjenega sistema suženjstva, ne pa z dejanskimi zaporami in omejitvami," ugotavlja Gabriel Zuchtriegel, direktor Arheološkega parka Pompeji.

Nevarnost roparjev arheoloških najdišč
Izkopavanja v pompejskem predmestju Civita Giuliana so potekala v letih 1907 in 1908, potem pa še enkrat leta 2017, ko je policija ugotovila, da po arheološkem najdišču rovarijo nezakoniti kopalci. Ravno del ene od obeh postelj v novoodkriti sobi je bil uničen pri kopanju predora, s katerim so se roparji prebili do glavnega dela vile.

Pompeje, Herkulanej in okoliško podeželje je leta 79 seveda v celoti uničil izbruh Vezuva; v naravni katastrofi je umrlo več tisoč Rimljanov, ki niso vedeli, da živijo tik pod enim največjih evropskih vulkanov. Pod debelo plastjo vulkanskega pepela so se ohranile tako številne zgradbe kot tudi sledi njihovih prebivalcev.

Po dolgih letih zanemarjanja in stagnacije je Italija v zadnjem času spet povečala arheološko dejavnost na območju Pompejev; zasluge za to gre v veliki meri pripisati evropskim sredstvom v višini 105 milijonov evrov.

Minister za kulturo Gennaro Sangiuliano napoveduje, da se bodo izkopavanja in raziskave nadaljevali. "Vse, kar odkrivamo o materialnih okoliščinah in družbeni ureditvi tistega časa, nam odpira novo obzorja za zgodovinske in arheološke študije."