Petra naj bi bila naseljena že 9000 pr. n. št. in verjetno ustanovljena v 4. stoletju pred našim štetjem kot glavno mesto nabatejskega kraljestva. Foto: EPA
Petra naj bi bila naseljena že 9000 pr. n. št. in verjetno ustanovljena v 4. stoletju pred našim štetjem kot glavno mesto nabatejskega kraljestva. Foto: EPA

Od nedavnega arheološkega odkritja v Petri si je svet že obetal "revolucionarne in zgodovinske odgovore", morda v povezavi s tem, zakaj so ljudje nabatejskega kraljestva v rdečkaste skale jordanske puščave pravzaprav vklesali take sijajne spomenike.

Arheološka ekipa, ki je imela zasluge za najdbo, jo je opisovala kot "sveti gral arheologije v Petri": neposredno pred vhodom v slavno Zakladnico (Al Khazneh), najbolj dovršeno med stavbami Petre, so izkopali veliko grobnico. V njej so bili posmrtni ostanki 12 ljudi in velik nabor pogrebnih predmetov iz brona, železa in gline.

Arheološka najdba zgodovinskih razsežnosti?
"To je morda najpomembnejša grobnica, kar so jih kdaj odkopali v Petri, in arheološka najdba zgodovinskih razsežnosti,"
je bil navdušen Josh Gates, voditelj dokumentarca na televiziji Discovery Channel, ki je popisoval izkopavanja. "To odkritje bi lahko ne samo odkrilo skrivnosti zakladnice nad njim, ampak tudi omogočilo boljše razumevanje življenja zgodnjih Nabatejcev, ki so Petro zgradili."

Vest je povzela večina svetovnih medijev, vključno s fotografijo artefakta, ki je bil, tako je vsaj trdil Gates, "na las podoben svetemu gralu iz filma Indiana Jones in zadnji križarski pohod", ki so ga deloma posneli ravno pred zakladnico. Ta artefakt se je pozneje izkazal za zgornji del zdrobljenega vrča, strokovnjaki za nabatejske pogrebne rituale pa že mirijo najbolj vzhičene ocene pomembnosti odkritja.

Stroka je vedela, da je grobnica tam
"Mislim, da so mediji vse skupaj malo prenapihnili,"
je bila iskrena Lucy Wadeson z Univerze v Edinburgu, strokovnjakinja za nabatejske pogrebne običaje. Po njenem mnenju je lokacija najdbo naredila veliko privlačnejšo, "smo pa že prej vedeli, da ta grobnica obstaja. Jordanski svet za antikvitete je na tej lokaciji že odkopal dve grobnici, eno pa so pustili nedotaknjeno za poznejše izkopavanje. Ne gre torej za to, da bi našli kaj novega."

Še neposredneje se je na omrežju X izrazila ameriška profesorica antropologije Megan Perry, prav tako avtoriteta na tem področju Nabatejcev: "Nisem osupla, @discovery @joshuagates – konec koncev sem izkopala že več grobnic v Petri – in veste kaj? V njih so klinčevi pogrebni predmeti! Nad tem ni šokiran nihče, razen ljudje, ki se niso primerno pripravili!"

Skrivnostni Nabatejci
Zgodovinarji si še vedno niso enotni okrog tega, od kod Nabatejci izvirajo; bili pa so arabsko pleme, ki je bilo na vrhuncu svoje moči in izobilja stoletja pred krščansko dobo; svoj položaj so utrdili s trgovino dragocenih dišav med Arabskim polotokom in Sredozemljem. Na vrhuncu svoje moči so imeli vpliv nad ozemljem od Damaska do severne Arabije. (Pomembno nabatejsko arheološko najdišče je denimo tudi Hegra v današnji Savdski Arabiji.)

Izkopavanje grobnice je televizija Discovery Channel dokumentirala v epizodi serije Expedition Unknown. Foto: Discovery Channel
Izkopavanje grobnice je televizija Discovery Channel dokumentirala v epizodi serije Expedition Unknown. Foto: Discovery Channel
Ostanek keramične posode, ki so ga nekateri hiteli primerjat s svetim gralom iz filma o Indiani Jonesu. Foto: Discovery Channel
Ostanek keramične posode, ki so ga nekateri hiteli primerjat s svetim gralom iz filma o Indiani Jonesu. Foto: Discovery Channel

Na nabatejsko arhitekturo, ki jo vidimo v Petri, so vplivale vse te medkulturne povezave. In čeprav je šlo za visoko razvito civilizacijo, ta za seboj ni pustila veliko pisnih virov. "Nabatejci niso zares pisali o sebi," je za Guardian pojasnila Lucy Wadeson. "Naši starodavni pisemski viri o njih so omejeni na večinoma mimobežne opazke Grkov in Rimljanov."

Manj patriarhalna družba, kot bi morda mislili?
Celo nagrobni napisi so v Petri redka najdba. So jih pa nekaj našli v prej omenjeni Hegri – in ti napisi sugerirajo, da so bili Nabatejci morda zelo drugačna družba od svojih sodobnikov, družba, v kateri so imele ženske lastnino in morda resničen vpliv. "V Hegri je zanimivo to, da smo odkrili grobnice, ki so jih imele izrecno v lasti ženske in so bile namenjene za pokope po njihovi družinski liniji, za hčerke in vnukinje," je pojasnila strokovnjakinja. "V resnici ne vemo, zakaj je bilo tako. So bile to ločene ženske? So bile svete kurtizane iz templjev?"

Tudi na kovancih so upodobljeni tako nabatejski kralji kot kraljice, kar pomeni, da "so imele kraljice precejšnjo moč in so v določenih primerih vladale v imenu svojih otrok".

Dejanski "sveti gral" za raziskovalce Nabatejcev bi bilo odkritje, ki bi nam razkrilo, kako so si predstavljali posmrtno življenje, meni Wadeson. "To je civilizacija, ki ni zapisala svojih mitov in lastne zgodovine. Ampak morda pa so jih, pa tega samo še nismo odkrili. Papirus bi se recimo lahko ohranil do danes. Kakšni dokazi v to smer se še vedno lahko pojavijo."