Po stiškem je zaživel še kostanjeviški del mednarodne pohodniške Poti cistercijanov

Pred Galerijo Božidar Jakac so odprli kostanjeviški del Poti cistercijanov

Pot cistercijanov je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, ki povezuje 17 cistercijanskih samostanov v šestih evropskih državah. V Kostanjevici na Krki so danes odprli kostanjeviški del njenega slovenskega odseka.

Nekdanji cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki. Foto: Arhiv GBJ

Gre za del projekta Cisterscapes, kulturna krajina cistercijanov šesterice držav (Slovenije, Nemčije, Francije, Avstrije, Češke in Poljske). Namen projekta, ki še ni povsem dokončan, je povezovanje in ohranjanje kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi. Pri tem v Sloveniji ob podpori ministrstva za kulturo sodelujeta Galerija Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti ter Muzej krščanstva na Slovenskem.

Stiški in kostanjeviški del slovenskega odseka poti
Del poti poteka torej tudi preko Slovenije, kjer imamo dva cistercijanska samostana. Eden je v Stični, kjer samostan deluje še danes in so ta del slovenskega odseka pohodniške poti odprli septembra lani. Drugi cistercijanski samostan pa je v Kostanjevici na Krki, kjer v nekdanjem samostanu deluje Galerija Božidar Jakac.

Cistercijanski red

Po besedah direktorice Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataše Polajnar Frelih so cistercijani kontemplativni red, ki deluje po načelu moli in delaj. Na Slovenskem sta od 13. stoletja delovala dva njihova samostana – v Stični in Kostanjevici na Krki. Oba sta bila razpuščena v času reform Jožefa II. v 18. stoletju. Konec 19. stoletja so cistercijani samostan v Stični znova obudili in deluje še danes. Samostan v Kostanjevici na Krki pa je bil prepuščen posvetni rabi. V času druge svetovne vojne je bil požgan in delno razrušen, leta 1957 pa je stekla njegova obnova. Od leta 1974 v samostanu deluje Galerija Božidar Jakac.

Pohodnikom na voljo tudi aplikacija
Kot je ob odprtju kostanjeviškega dela poti povedala njegova kustosinja in koordinatorica Kristina Simončič, je slovenski odsek mednarodne pohodniške Poti cistercijanov dolg 112 kilometrov in razdeljen na štiri pohodne sklope, dolge med 24 in 33 kilometri. Prvi sklop se začne pred Galerijo Božidar Jakac in poteka do Otočca, drugi del nato teče do Straže, tretji do Žužemberka, četrti pa do samostana v Stični. Pot poteka po drugih, že urejenih poteh, in ni posebej označena, je pa pohodnikom v pomoč na voljo aplikacija, ki so jo razvili posebej za ta namen. Sicer so v Kostanjevici na Krki uredili ločeno enodnevno krožno pot, ki se začne in končna pred galerijo Božidar Jakac. Dolga je 17,5 kilometra ter se prehodi v okoli štirih urah in pol.

Znak evropske dediščine za vse partnerje projekta
Sodelavci galerije so za potrebe projekta podrobneje raziskali kostanjeviški samostan, njegov vpliv na takratno pokrajino in družbo ter njegovo zapuščino. Vse ugotovitve so vpisali v posebno bazo, ki je prosto dostopna na spletu. Galerija je s projektom kandirala tudi za Znak evropske dediščine in bila pri tem uspešna. Aprila letos so bili vsi partnerji projekta nagrajeni z Znakom evropske dediščine, ki ga podeljuje Evropska komisija.