Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije si želijo, da bi novogoriška mestna občina ohranila vhod v rov. Foto: ZVKDS/Ernesta Drole
Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije si želijo, da bi novogoriška mestna občina ohranila vhod v rov. Foto: ZVKDS/Ernesta Drole

Najdbo pod Kostanjeviško cesto oziroma cesto čez Rafut, kot jo imenujejo domačini, je v obravnavo prevzel Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Strokovnjaki z zavoda ugotavljajo, da je bil rov nemara narejen med prvo svetovno vojno ali malo pred njo, je za Radio Slovenija poročala Karin Zorn Čebokli.

Brez najdb, ki bi razkrile namembnost rova
Več kot dva metra širok in slaba dva metra visok rov so odkrili tik ob robu ceste pod brežino. Ker je dostop nevaren, so vanj vstopili raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa, ki so ga tudi dokumentirali. "Kolikor je bilo ugotovljeno, je rov narejen ročno. Posebnih najdb, ki bi nam povedale, čemu naj bi služil, nismo našli, rov je namreč prazen. Gre za dokaj velik rov, tako da je bil namenjen neki dejavnosti," je za Radio Slovenija povedala vodja novogoriške enote ZVKDS-a Ernesta Drole.

Kot so za MMC sporočili z zavoda, je Mestna občina Nova Gorica (MONG) pozvala Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne, da je rov pregledal. "Ugotovilo se je, da rov ni naravna tvorba, pač pa delo človeka. Ob pomanjkanju kakršnih koli ostalin v rovu je težko določiti čas nastanka. Le ugibamo lahko, da bi znal morda nastati za potrebe prve svetovne vojne," so še dodali.

Glede na dokumente iz vojnih arhivov v Rimu in na Dunaju, ki jih je skozi leta pridobivalo Društvo soška fronta, so med prvo svetovno vojno na tem območju italijanski vojaki imeli svoja zaklonišča. "Prva bojna linija je potekala v neposredni bližini, slabih od 300 do 400 metrov stran, nekje nad predorom Panovec. Dolina Rafuta je bila prvi primerni kraj, kjer so bili italijanski vojaki razmeroma na varnem in tam so si tudi zgradili kaverne," je pojasnil predsednik društva David Erik Pipan.

Odkritje ne bo zavleklo dokončanja kanalizacijskega omrežja
Na ZVKDS-ju si želijo, da bi MONG ohranil vhod v rov. Po besedah strokovnega sodelavca za investicije Darka Mutavčića bodo "poskušali omogočiti dostop, sicer ne bo s te strani, kjer je zdaj odkrit, ampak bomo poskusili pustiti odprtega na gornji strani kraka rova, če bo to omogočala sama konstrukcija tal. Na tistem delu, kjer se je do zdaj bočno vsulo v rov, bomo tla utrdili, tako da bo cesta stabilna."

Najdba ne bo zavlekla dokončanja kanalizacijskega omrežja. Po besedah Mutavčića so se odločili, da bodo sočasno razširili še pločnike in premestili črpališče. Cesta je zaprta od novembra, glede na napoved pa bo promet po njej s februarjem stekel izmenično enosmerno. Dela bodo končali predvidoma marca, je še za Radio Slovenija poročala Karin Zorn Čebokli.