Časovnica vrnitve še ni natančno določena, vendar bo postopek predvidoma trajal kar deset let, saj gre za kompleksne in dolgotrajne postopke. Po letu dni se na Filzijevi ulici 14 ni spremenilo tako rekoč nič. Da bo postopek dolgotrajen, so se številni zavedali že lani. Kljub prizadevanjem, da bi do 101. obletnice požiga lastništvo Narodnega doma prepisali na Slovence, se to še ni zgodilo. Postopke je upočasnila tudi pandemija in menjava italijanske vlade.
Obiskovalci iz Slovenije, ki ostanejo praznih rok
V zadnjem letu pa opažajo povečano število slovenskih obiskovalcev, ki zmotno pričakujejo, da bodo lahko obiskali celotno palačo. Slovenščina odzvanja zgolj v pritličnih prostorih, kjer je že vrsto let doma oddelek za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice, je za Televizijo Slovenija poročala dopisnica Špela Lenardič. "Tukaj razen razstave, ki je v atriju Narodnega doma, ni ničesar na ogled. Tako da obiskovalce povabim, da naj se vrnejo čez deset let," je povedala knjižničarka Ivana Soban.
Zaščitni zakon za Slovence, v katerem pa ni predvideno lastništvo, temveč upravljanje nepremičnine, naj bi po zagotovilih predstavnikov italijanske vlade spremenili v kratkem. Senatorka v Rimu Tatjana Rojc je povedala, da naj bi se to zgodilo v zgolj nekaj tednih. Predsednik Fundacije Narodni dom Rado Race pa je dejal, da po njegovem mnenju zaradi vpletenosti več subjektov roki ne bodo tako kratki. "Vendar ni razloga, da bi bili zaradi tega na kakršen koli način zaskrbljeni," je dodal.
Za zdaj še neenotni glede prihodnjih vsebin
Cenitve nepremičnin, ki so vključene v zamenjavo lastništev, so že opravljene. Slovenska fundacija bo dobila Narodni dom, Fakulteta za prevajalce se bo iz njega preselila v državno palačo na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Svetem Ivanu, univerza pa bo državi predala drugi dve stavbi. Podpisani memorandum tudi že predvideva sredstva za obnovo stavb, a še ni načrtov zanjo. Tudi Slovenci se še niso zedinili, s kakšnimi vsebinami bodo nekdanjemu središču gospodarskega, kulturnega in političnega dogajanja povrnili sijaj.
Stavba Narodnega doma v Trstu ima izjemno simbolno, kulturno in zgodovinsko vrednost za avtohtono slovensko narodno skupnost v Italiji. Zgrajena je bila leta 1904 po zasnovi Maksa Fabianija in je bila za tisti čas edinstven večnamenski dom, ki je bil z gospodarskega vidika v celoti samozadosten.
Tržaški župan: Zgolj še nekaj formalnih ovir
Ob lanski 100. obletnici požiga tega simbola slovenstva v Trstu sta predsednika držav Borut Pahor in Sergio Mattarella pot sožitja med narodoma začrtala s skupnim poklonom pred spomenikom ustreljenih bazoviških junakov in bližnjo fojbo.
Pahor pa se je ob nedavnem prejetju najvišjega mestnega priznanja Trsta, treh grbov Trsta, ki ga mesto podeljuje najzaslužnejšim posameznikom, zavzel, da bi Narodni dom čim prej tudi dejansko prešel v last slovenske narodne skupnosti v Italiji. "Prosim tako župana kot deželno vlado, da storijo vse, da Narodni dom čim prej stvarno pripade Slovencem, kot smo se tedaj dogovorili," je pozval predsednik. Tržaški župan Roberto Dipiazza pa je ob tem zagotovil, da je zgolj še nekaj formalnih ovir, za katere si bodo iskreno prizadevali, da bodo kar najhitreje odpravljene.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje