To naj bi se udejanjalo z različnimi kulturnimi, medijskimi, političnimi, raziskovalnimi, športnimi in gospodarskimi dejavnostmi, ki bi našle svoj novi dom v prostorih Narodnega doma. Stavba je namreč 13. julija uradno prešla v last Slovencev v Italiji.

Svoje uvide je podalo 30 društev
V raziskavi, narejeni za krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), je Slori preverjal zanimanje in potrebe slovenskih organizacij in društev po selitvi dejavnosti v prostore Narodnega doma. Bila naj bi izhodišče za oblikovanje strateške vizije o prihodnjem razvoju Narodnega doma. Vanjo so vključili 42 slovenskih organizacij in društev, ki bi se potencialno preselila v Narodni dom. Izpolnjene vprašalnike jih je vrnilo 30.

Na podlagi zbranih odgovorov bi Narodni dom lahko postal večnamensko središče s široko ponudbo filmske, glasbene, gledališke, gospodarske, izobraževalne, jezikovne, knjižne, likovne, medijske, rekreacijske, socialne, športne in založniške dejavnosti, navaja Slori.

Ob kulturnih dejavnostih so sodelujoči v raziskavi podprli, da naj v Narodnem domu zaživijo podjetniške vsebine, kot so bar, kavarna, gostilna, restavracija, hotel, banka, trgovine, sedeži podjetij in posameznikov, ki opravljajo strokovno dejavnost, stanovanja, prostori za mlada podjetja oziroma zagonska podjetja in za sodelovanje (coworking).

Koliko vključiti italijansko skupnost?
Polovica anketiranih organizacij in društev zagovarja delovanje Narodnega doma izključno v korist slovenske narodne skupnosti. Po mnenju druge polovice pa naj bodo dejavnosti v Narodnem domu še vedno namenjene predvsem slovenskim uporabnikom, vendar ne brez stikov in sodelovanja z drugimi tržaškimi kulturnimi skupinami, ki naj bi v duhu medkulturnega povezovanja in sodelovanja prav tako našle svoje mesto v načrtovanem središču.

Anketiranci so zelo podprli delovanje galerije figurativne umetnosti slovenskih avtorjev. Obenem je zanimiv tudi predlog zasnove likovnega centra. Anketirane organizacije in društva so podprli tudi zamisel, da bi Narodni dom gostil center za slovenščino.

Nekaj manj podpore je bil deležen predlog, da bi imeli v prostorih Narodnega doma promocijsko prodajalno vina, olja, medu in drugih podobnih proizvodov slovenskih
kmetovalcev.

Ključnega pomena je raba slovenščine
Dejavnosti v Narodnem domu naj bi po mnenju anketiranih organizacij potekale izključno ali pretežno v slovenskem jeziku, kar bi omogočalo vsakdanjo aktivno rabo slovenščine.

Intervjuvanci menijo, naj bodo dejavnosti Narodnega doma odprte za vse; predvsem seveda namenjene slovenskemu občinstvu, a tudi večinski italijanski skupnosti in drugim tržaškim narodnim skupnostim, predvsem tistim slovanskega izvora. Ponudba naj s primernim programom privablja tudi prebivalce sosednjih držav, še zlasti tistih, v katerih so prisotne slovenske narodne skupnosti.

Prostori naj bodo izhodiščno namenjeni slovenskim organizacijam, predvideva se tudi možnost, da prostore uporabljajo drugi predstavniki številnih tržaških narodnih skupnosti. Narodni dom naj bo namenjen tudi turistom in torej vključen v tržaško, deželno in obmejno turistično ponudbo, kaže raziskava.

Ob stoti obletnici požiga 13. julija letos je stavba prešla v last Slovencev v Italiji, sam postopek vračanja pa bo predvidoma trajal več let. Časovnica še ni določena, gre pa za kompleksen in dolgotrajen postopek.

Stavba Narodnega doma v Trstu ima izjemno simbolno, kulturno in zgodovinsko vrednost za avtohtono slovensko narodno skupnost v Italiji. Zgrajen je bil leta 1904 in je bil za tisti čas edinstven večnamenski dom, ki je bil z gospodarskega vidika v celoti samozadosten. 13. julija 1920 so ga fašistične in nacionalistične sile v Trstu požgale.