Obnovljena ladja Galeb na Reki. Foto: Goran Kovačič/PIXSELL/BoBo
Obnovljena ladja Galeb na Reki. Foto: Goran Kovačič/PIXSELL/BoBo

V ladjedelnici v Kraljevici so ladjo Galeb prenavljali od leta 2019, opravljena pa so bila tudi obnovitvena dela v notranjosti ladje. Nov stalni "naslov" te muzejske ladje in nekdanje Titove plavajoče rezidence bo med obzidjema 26 in 33 na reškem valobranu.

Galeb nekoč. Foto: AP
Galeb nekoč. Foto: AP

Po dolgoletni obnovi je danes v pristanišče na Reki iz ladjedelnice v Kraljevici prispela ladja Galeb, ki je bila predsedniška ladja nekdanjega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza - Tita. Na ladji naj bi čez nekaj mesecev odprli muzej, drugi del pa bo namenjen gostinskemu objektu s prenočišči. Prve obiskovalce naj bi začeli sprejemati aprila.

Reški župan Marko Filipović je izrazil zadovoljstvo, da je ladja, ki so jo v Kraljevici prenavljali od leta 2019, končno prispela v reško pristanišče, kjer bo zaživela novo življenje. Odprtje ladje-muzeja bo po njegovih besedah maja ali junija, letno pa pričakuje, da jo bo obiskalo okoli 50.000 obiskovalcev. "Z njo dobivamo nov muzej, ki ga bo upravljal Mestni muzej Reka in bo pripovedoval zgodbo o zanimivi preteklosti ladje," je povedal župan.

Tito in egiptovski predsednik Naser na krovu Galeba leta 1955. Foto: AP
Tito in egiptovski predsednik Naser na krovu Galeba leta 1955. Foto: AP

Ramb III, Kiebitz in nazadnje Galeb
Galeba so med drugo svetovno vojno prevzeli nacisti, jo predelali v vojaško ladjo in jo uporabljali za polaganje min v Kvarnerju. Leta 1944 je po napadu zavezniških bombnikov končala na dnu Jadrana, jugoslovanski delavci pa so jo štiri leta pozneje izvlekli na gladino. Med letoma 1953 in 1980 je kot Titova rezidenčna ladja obiskala več kot 40 pristanišč v Evropi, Aziji in Afriki. Na njej je Tito gostil številne državnike, od Winstona Churchilla in kraljice Elizabete II. do zvezdnikov Richarda Burtona, Elizabeth Taylor, Sofie Loren in Kirka Douglasa.

Po razpadu nekdanje Jugoslavije so ladjo prepeljali v Črno goro. Prodali so jo Grku Johnu Paulu Papanikolauju, ki je plovilo želel prenoviti v luksuzno jahto v ladjedelnici Viktor Lenac na Reki, a se je zapletlo pri plačilu. Mesto Reka jo je kupilo leta 2009, potem ko je propadala v tamkajšnji ladjedelnici. Ladja je sicer od leta 2006 zaščitena kot hrvaška kulturna dediščina. Stroški obnove in predelave ladje, vključno s stroški mesta Reka za nakup ladje in projektno dokumentacijo, znašajo okoli 14 milijonov evrov, poroča Hina.

Galeb danes. Foto: Goran Kovačič/PIXSELL/BoBo
Galeb danes. Foto: Goran Kovačič/PIXSELL/BoBo

Trenutno poteka urejanje interjerja ladje
Direktor Mestnega muzeja Reka Mladen Urem je dejal, da privez ladje v reškem pristanišču, kamor sta jo danes iz Kraljevice privlekla dva vlačilca, pomeni začetek zadnje faze obnove. Poteka polaganje talnih oblog in vračilo restavriranega pohištva, sledila bo ureditev stalne muzejske postavitve.

Multimedijsko in interaktivno stalno razstavo plavajočega muzeja bodo sestavljale štiri osnovne tematske enote: zgodovina ladje od leta 1938 do 1990 s povezavami na zgodovino Reke v istem obdobju, vloga Josipa Broza - Tita in njegovih potovanj na Galebu v razvoju gibanja neuvrščenih, življenje na vojaški učni ladji in predstavitev ladje kot tehnološkega dosežka, poroča Hina.