Direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak je razstavo Slovenske taboriščnice v nacističnih koncentracijskih taboriščih pripravil v sodelovanju z Moniko Kokalj Kočevar. Lani je bila premierno predstavljena v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani, v Sinagogi Maribor odpirajo bo na ogled do 4. septembra.

Tudi na tokratni postavitvi je v ospredju šest taboriščnic, ki so bile internirane v različnih nacističnih koncentracijskih taboriščih: Elizabeta Šarh v Auschwitzu, Liza Berger v Auschwitzu in Theresienstadtu, Štefka Štibler v Auschwitzu in Ravensbrücku, Marija Selan Tence in Ivanka Gril v Ravensbrücku ter Marjana Baumgarten Briški v Ravensbrücku in Bergen Belsnu.

V Mariboru predstavljena tudi usoda Edvike Jurkovič
"Razlika pa je v razstavljenih predmetih: predmeti dr. Marjane Baumgarten Briški, ki so bili razstavljeni na lanski razstavi, so bili posojeni prav za to razstavo in so bili medtem vrnjeni lastnici. Zato smo za letošnjo razstavo dodali nove predmete. Letošnji razstavi smo dodali še prevode besedil v angleščino ter dva kratka filma o koncentracijskih taboriščih Auschwitz in Ravensbrück," je povedal Hajdinjak. Na razstavi je vsaka od šestih taboriščnic najprej predstavljena čez značilen stavek iz njenega pričevanja, ki izpostavlja posamezno značilnost življenja v taboriščih. Nato sledi opis njihovih življenj s poudarkom na taboriščnem obdobju. "To obdobje je potem tam, kjer je možno, dodatno osvetljeno še s predmeti ali dokumenti," je dodal.

Na razstavi v Mariboru pa ob omenjeni šesterici dodatno predstavljajo še eno taboriščnico. To je dolenjska Rominja Edvika Jurkovič, ki je bila internirana v Auschwitzu, Ravensbrücku in Buchenwaldu. "Ker tako kot ostalih 76 dolenjskih Romov, ki so bili iz Novega mesta pripeljani v Auschwitz 2. decembra 1943, vojne ni preživela, ni njenega pričevanja ali predmeta. O njenem življenju vemo samo to, kar lahko razberemo iz njenega taboriščnega osebnega kartona. Kljub temu smo tudi njo uvrstili v razstavo, saj menimo, da je pomembno, da v njej omenimo vse slovenske taboriščnice nacističnih koncentracijskih taborišč: Slovenke, Judinje in Rominje," je poudaril soavtor razstave.

Četrtina žensk med 21.000 deportiranimi
Med drugo svetovno vojno je bilo s sedanjega slovenskega ozemlja v nemška koncentracijska taborišča deportiranih okoli 21.000 ljudi, med njimi je bila približno četrtina žensk. Po Hajdinjakovih besedah je k odločitvi, da na razstavi izpostavijo ženske, v prvi vrsti prispevalo to dejstvo. "Ta delež je gotovo večji kot delež žensk v partizanskih enotah ali med talci. Zato je biti taboriščnica v nacističnih koncentracijskih taboriščih pogosta usoda žensk z območja današnje Slovenije med drugo svetovno vojno. Dodaten motiv za to razstavo so ženskost (npr. materinstvo) ali vsaj takrat značilno ženski predmeti: med ohranjenimi predmeti taboriščnic so kuharske in spominske knjige, ki jih ne najdemo med ohranjenimi predmeti taboriščnikov," je pojasnil.