Cilj posveta je bil, odpreti razpravo o delih kiparjev po drugi svetovni vojni kot dediščini, ki je v slabem stanju, ter primerni lokaciji njihove postavitve.

Državni sekretar Matevž Čelik Vidmar je vprašanje selitve kipov iz parka Brdo pri Kranju označil za pomembno temo, s katero želi ministrstvo vzpostaviti dialog s strokovno in širšo javnostjo, njihova morebitna vrnitev iz Pivke pa se zdi enako problematična, kot je bila njihova selitev. Ob tem se po njegovih besedah pojavlja tudi vprašanje, kakšen je pomen protokolarnih objektov, kot je grad Brdo, z vsem, kar vsebujejo, in kako misliti njihovo prihodnost.

Sorodna novica ALUO proti namestitvi spomenikov iz parka Brdo v Park vojaške zgodovine Pivka

V razpravi se je pokazala želja po tem, da bi se našla rešitev, po kateri bi se kipi vrnili na Brdo.

Premiki dotrajanim umetninam škodijo
V. d. generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel je pojasnila, da gre za umetnine, ki pričajo o zgodovini gradu, ki je bil razglašen za spomenik državnega pomena. Pomembni so kot dediščina, ki je v slabem stanju, zato ji tovrstni premiki niso v prid.

V Pivko je bil premeščen večji del skulptur. Te so nastale po letu 1940, med avtorji kipov, ki so bili pred tem postavljeni v grajskem parku, pa so imena, kot so Tine Kos, Zdenko Kalin, Boris Kalin in Karel Putrih. Med skulpturami na tem mestu sta bila denimo tudi kip maršala Josipa Broza - Tita hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića in kip pastirčka s piščalko Zdenka Kalina.

Nastali kot okrasi za muzeje in protokolarne vile, ne pa kot javni spomeniki
Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov. Umetnostni zgodovinar Gojko Zupan je pojasnil, da se ob obravnavanih skulpturah pojavljajo različne interpretacije. Po njegovih podatkih so bili kipi iz zbirke gradu Brdo pretežno umeščeni na prostem, nekateri tudi v objektu, niso pa bili ustvarjeni kot javni spomeniki, temveč kot okrasje za muzejske dvorane, protokolarne vile in vrtove ali javni prostor.

Ideja o skupnem bivališču propadla
Po drugi svetovni vojni je obstajala ideja, da bi na Ljubljanskem gradu postavili zbirko kipov iz vojnega in povojnega obdobja, a se ni uresničila, skulpture pa so se "razletele" na različne konce, tudi v vilo Bled.

Sorodna novica Titov kip tik pred predsedovanjem izginil z Brda; potreben naj bi bil obnove, ki je v načrtu ni bilo

Je bilo restavriranje res glavni razlog za premestitev?
Po premestitvi nekaterih kipov v Park vojaške zgodovine Pivka, med katerimi so bili tudi kipi iz vile Bled in Poljč, je del strokovne javnosti problematiziral vprašanje, ali je bil Muzej novejše zgodovine Slovenije za to sploh pooblaščen. Na pobudo civilne javnosti se je premestitev znašla tudi pri inšpekciji. Med razlogi se je sicer omenjala potreba po njihovem restavriranju, saj so na njih opazili posledice različnih vplivov, tudi okoljskih.

Restavratorski center zavoda za varstvo kulturne dediščine je po besedah Martine Kikelj leta 2021 opravil pregled bronastih skulptur, ki so bile postavljene na Brdu, leto pozneje je pregledal tudi skulpture v Pivki.

Do zdaj niso bile deležne ustrezne konservatorsko-restavratorske obravnave, ves čas pa so bile postavljene na prostem. Kot je ocenila, bi jih bilo treba restavrirati postopoma in s premislekom.

Krajinska arhitektka Ana Kučan je menila, da bi si kipi, ki so bili nazadnje postavljeni ob živi meji na robu posesti Brdo, zaslužili vrnitev, vendar ob predhodnem razmisleku o tem, kako bi jih umestili na lokacijo. Podobno je ocenil tudi arhitekt Miloš Kosec, ki si želi, da bi na posest gledali kot na javno dostopen prostor.