Starodavni Mes Ajnak, kar v perzijščini pomeni majhen vir bakra, je v nevarnosti, da bo uničen zaradi tega zastalega rudarskega projekta. Njegove ruševine se raztezajo visoko na masivnem vrhu na površini 1000 hektarjev, rjava barva tal pa nakazuje na prisotnost bakra. Na območju mesta, ki leži le 40 kilometrov jugovzhodno od Kabula, naj bi ležalo drugo največje neizkoriščeno najdišče bakra na svetu. Glede na ocene naj bi se tam nahajalo za dobrih 90 milijard evrov bakra, pravico do izkoriščanja tega najdišča pa ima kitajski državni konzorcij, piše Art News.

Tri milijarde evrov težka pogodba za tri desetletja
Kitajski rudarski velikan MJAM (MCC-JCL Aynak Minerals) je že leta 2008 s takratnimi afganistanskimi oblastmi pod vodstvom predsednika Hamida Karzaja podpisal pogodbo v vrednosti slabih treh milijard evrov za pridobivanje bakra z dnevnim kopom za obdobje 30 let. Po vseh teh letih rudnika še zmeraj ni, kar je med drugim posledica nesoglasij med Pekingom in Kabulom glede finančnih pogojev pogodbe. Projekt pa je bil odložen tudi, da bi omogočili arheološke raziskave in selitev na tisoče dragocenih predmetov, ki so jih odkrili v preteklosti. Nekatere izmed njih so že odpeljali v kabulski muzej, druge še hranijo v bližini.

Tudi na svetovni ravni eno najlepših arheoloških najdišč
Mes Ajnak je po velikosti in pomenu primerljiv s Pompeji in Machu Picchujem. Kljub ropanju na začetku stoletja velja za "eno najlepših arheoloških najdišč" na svetu. Arheologi so na njegovem območju odkrili budistične samostane, stupe, trdnjave, upravne zgradbe in bivališča ter na stotine kipov, fresk, keramike, kovancev in rokopisov.

Po pisanju Art Newsa obstajajo sicer pomisleki, da je talibanski prevzem oblasti v letu 2021 že povzročil dolgoročno škodo tudi na tem najdišču, a je nova afganistanska oblast nakazala, da želi ohraniti ostanke mesta. Mednarodni sklad Aga Khan za kulturo (AKTC) je pred kratkim začel popravljati začasne strukture, postavljene za zaščito več kot 50 območij v Mes Ajnaku, kar je del projekta v vrednosti slabega milijona evrov, ki ga financira švicarska fundacija Aliph, delujoča kot mednarodni sklad, osredotočen na zaščito in rehabilitacijo kulturne dediščine na konfliktnih območjih.

Z novim projektom tudi 350 novih delovnih mest
Prizadevanja vključujejo tako zaščito materialne dediščine, kot so stupe, kipi, stenske in talne poslikave. Omenjene strukture so bile "postavljene že leta 2010", a so se mnoge "deformirale pod težo snega in drugih okoljskih dejavnikov", je za Art Newspaper povedal Ajmal Maiwandi, izvršni direktor afganistanske izpostave AKTC-ja. Projekt načrtuje tudi izdelavo načrta ohranjanja ostankov in omenjeno premestitev dragocenih predmetov, ki so bili odkriti v zadnjih 15 letih in jim grozi propad. Projekt naj bi zagotovil 350 delovnih mest za prebivalce Afganistana, vključno s fizičnimi delavci, arhitekti, inženirji, arheologi in tehničnim osebjem.

Rudnik z gospodarsko in kulturno vrednostjo za prebivalstvo
Afganistansko ministrstvo za informiranje in kulturo je potrdilo, da so se dela za zaščito kulturne dediščine Mes Ajnaka začela in da je talibanska vlada zavezana k ohranitvi njegovih dragocenosti. "Rudnik Mes Ajnak ima gospodarsko in kulturno vrednost za Afganistance. Ministrstvo za informiranje in kulturo si prizadeva zagotoviti, da njegove gospodarske koristi pridejo do Afganistancev ter da njegovi kulturni in zgodovinski zakladi ostanejo varni," je za Art Newspaper povedal Atiqullah Azizi, namestnik afganistanskega ministra za kulturo in umetnost. Ob tem je pozval tudi k sodelovanju z mednarodno skupnostjo pri zaščiti zgodovinskih spomenikov države.

Talibani so sicer v preteklosti uničevali kulturno dediščino na afganistanskih tleh, pri čemer je nemara v mednarodni skupnosti najbolj odmevala razstrelitev velikanskih Bud v dolini Bamijan v osrednjem Afganistanu v letu 2001.