Ta grobova, datirana v bronasto dobo in odkrita v Zavrču in Lancovi vasi, sta bogato opremljena z razkošnimi okraski in dragocenimi predmeti. Ponujata neprecenljiv vpogled v življenje teh posameznic in njihov položaj v tedanji družbi. Vsebina grobov je izjemno pomembna za razumevanje pogrebnih običajev, modnega sloga in družbene strukture tiste dobe. Čeprav so imena teh deklic za vedno izgubljena v zgodovini, njihov odmev še vedno živi naprej v zgodbah, ki jih arheologi razkrivamo ob pogledu v preteklost. Obe deklici sta bili ob smrti približno enake starosti, pri čemer je bila deklica iz Lancove vasi nekoliko mlajša.

Deklica iz Lancove vasi
Arheološko najdišče Lancova vas, raziskano v okviru izkopavanj na trasi avtoceste Draženci–Gruškovje, zajema kompleks različnih manjših arheoloških lokacij. Obsežne arheološke raziskave, izvedene leta 2015, so razkrile sledove poselitve iz več zgodovinskih obdobij – od zgodnje in srednje bronaste dobe, starejše in mlajše železne dobe, rimskega imperija vse do novega veka.

Med številnimi odkritji na tem območju izstopa pokop mlajše deklice, ki na prvi pogled morda deluje skromno, a nosi izjemen kulturnozgodovinski pomen. V manjši, podolgovati jami so arheologi naleteli na ostanke bakrenega, verjetno posrebrenega nakita in otroških zob. Takšni grobni pridatki so v slovenskem prostoru izjemna redkost in predstavljajo nekaj posebnega. Antropološka analiza, opravljena na velikosti in obliki kron stalnih zob, je pokazala, da gre za deklico, staro od sedem do 11 let (Slika 1).

Nakit kot statusni simbol
Zgodnjebronastodobni grob deklice iz Lancove vasi, datiran na prehod iz 3. v 2. tisočletje pr. n. št., vsebuje luksuzni nakit, ki je nekoč krasil njen vrat in lase. Spiralno namotani obročki in drobne cevke iz bakrove zlitine, danes prekriti z zeleno patino korozije, so v svojem času sijali z bleščečim srebrnkastim leskom. Ti prefinjeni okraski niso bili zgolj modni dodatki, temveč so simbolizirali njen visok status v družbi ter odražali prestiž in pomen, ki ga je deklica uživala (Sliki 2 in 3).

Na podlagi primerljivih najdb s širšega panonskega prostora lahko z gotovostjo trdimo, da smo priča grobu mlade deklice, katere življenje se je pred več kot 4000 leti zapisalo v zgodovino.

Deklica iz Zavrča
Arheološke raziskave v Zavrču, izvedene leta 2007, so razkrile številne ostanke iz različnih zgodovinskih obdobij, med njimi srednjeveško in rimskodobno cesto in naselbino ter vojaško taborišče. Med pomembnejši odkritji sta bila prazgodovinska naselbina in grobišče – nekropola, ki sega v 12. oziroma 11. stoletje pr. n. št. Tu so pokopavali posameznike s posebnim statusom, vključno s pripadniki družbene elite.

Pločevinasti pas, edini, najden v tem delu Evrope
Med njimi je bila tudi deklica, katere redko ohranjene kosti so s pomočjo antropološke analize razkrile, da gre za deklico, staro od osem do 12 let. Pokopana je bila z bogatim nakitom, med katerim izstopa okrašen bronast pločevinast pas, ki velja za edini primer, doslej najden v grobu v tem delu Evrope.

Pogrebni obred in uničenje nakita kot del rituala prehoda
Poleg tega izjemnega pasu so v njen grob položili še masivno bronasto ovratnico, dve zapestnici, dve nanožnici, veliko očalasto fibulo in očalast obesek. Pogrebni obred je vključeval nasilno lomljenje in delno uničenje njenega nakita – pas so namerno razlomili in zvili, nekatere dele noše pa zatlačili vanj.

Pas je bil sestavljen iz več krajših trakov, ki so bili z zakovicami spojeni v daljši trak, ki se je zaključil s kavljem. Površina traku je bila okrašena s petimi pasovi iztolčenih večjih izboklin okrogle oblike. Nad in med njimi pa so bile črte manjših, prav tako z zadnje strani iztolčenih izboklinic (Slika 4). Gre za izjemno najdbo, saj so takšni pasovi sicer znani iz zakladnih najdb panonskega prostora, a iz grobov doslej niso bili dokumentirani.

Dokaz obstoja družbenih elit
Vse te dragocenosti nakazujejo, da je deklica v svoji skupnosti uživala poseben status. S seboj je v onstranstvo odnesla bogato opremo, verjetno del družinskega bogastva, kar kaže na pomemben ekonomski vpliv in prestiž njene družine. To je obenem posreden dokaz obstoja družbenih elit, ki so bile tesno povezane s kulturnimi tokovi osrednjega alpskega in panonskega prostora (Sliki 5 in 6).

*Iva Ciglar, kustosinja arheologinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož