Več kot polovica zgradb v Gazi je poškodovanih ali uničenih. Portal The Conversation posebej izpostavlja primere trojice tamkajšnjih uničenih gradenj (Velika mošeja Omari, Palestinski trg in Ulica Omarja Al-Mukhtarja) in kako je njihovo uničenje vplivalo na vsakdanje življenje ljudi v Gazi.

Dnevno shajališče več kot 3000 vernikov
Velika mošeja Omari, ki je bila deležna številnih preobrazb, je odraz zgodovine Palestine, kjer je v zgodovini soobstajalo več ver. V petem stoletju so na mestu poganskega templja zgradili cerkev, je leta 635 pa je postala mošeja. S 1190 kvadratnih metrov obsegajočim notranjim dvoriščem je bila mošeja druga največja v Palestini in je služila kot dnevno shajališče več kot 3000 vernikov.

Mošeja oziroma njene ruševine stojijo v bližini Palestinskega trga. Pred bombardiranjem je igrala ključno vlogo v vsakdanjem življenju v Gazi, saj mošeje v mestih Bližnjega vzhoda spodbujajo družbene interakcije, neformalne pogovore in družbene vezi. "Toda ta inkubacija družbenih interakcij se je decembra 2023 nenadoma ustavila, ko je bila mošeja spremenjena v ruševine," so zapisali na spletnem portalu.

Trg, ki je veljal za srce mesta Gaza
Palestinski trg, znan tudi kot Al Saha, je dolgo služil kot središče vsakdanjega življenja v Gazi in je na splošno veljal za srce mesta. Pomemben je bil zaradi svoje bližine omenjene mošeje in številnih storitev, ki so jih nudili tam, ter dostopa do različnih tržnic. Kot so zapisali na portalu, "mestni trgi igrajo ključno vlogo ne le pri olajšanju prevoza in prehoda, ampak tudi kot kraji, ki so povezani z našo identiteto, spomini in načinom, kako dojemamo svoje mesto. Zato je napad na Palestinski trg in popolno uničenje okoliških stavb januarja predstavljalo grožnjo nekaterim temeljnim vidikom vsakdanjega življenja ljudi in njihovemu občutku pripadnosti mestu."

Tako rekoč najpomembnejša mestna ulica
Ulico Omarja Al Muktarja pogosto imenujejo kar najpomembnejša ulica v mestu Gaza. Šlo je za eno od dveh glavnih prometnic, ki je služila kot trgovsko središče mesta, kjer sta stali tudi mestna hiša in edina javna knjižnica v mestu. Vendar pa je 8. oktobra 2023 ulica postala ena prvih tarč izraelskih zračnih napadov, kar je nenadoma prekinilo živahne tržno dejavnost, na katere se je zanašalo veliko ljudi.

Ta ulica ni bila le kraj za izpolnjevanje vsakdanjih potreb palestinskih družin, temveč je služila tudi kot središče za prosti čas in zabavo. Kulturni predeli mesta, kot je Ulica Omarja Al Muktarja, že leta spodbujajo družbene vezi, ohranjajo spomine in ustvarjajo družbene vezi čez vsakdanje življenje in kulturne dogodke.

Nujni arhitekturna in dediščinska podpora
Gaza se spopada z zahtevno in dolgotrajno potjo do okrevanja. Porušene zgradbe spominjajo na izgubljeno vsakdanje življenje in bogato kulturno dediščino, ki se skriva pod ruševinami. Obseg uničenja je ogromen, enako velja za humanitarne izgube in motnje v vsakodnevnih življenjskih vzorcih. Vse bo imelo dolgoročne učinke na identiteto mesta in dediščino lokalne skupnosti.

Gaza, ki je nekdaj veljala za središče ustvarjalnega eksperimentiranja, je zdaj v ruševinah in poleg humanitarne pomoči nujno potrebuje tudi arhitekturno in dediščinsko podporo. V tej kompleksni pokrajini bi morala prizadevanja za pomoč dati prednost obnovi fizičnih struktur, ki olajšajo vsakdanje življenje. Komercialni prostori, mestni trgi, bogoslužni prostori in domovi so tvorili mrežo, ki je vzdrževala vsakdanje življenje v Palestini. Sicer je trenutno razseljenih okoli 1,9 milijona Palestincev.