Stenske poslikave s prizori sv. Mavrilija, ki je bil v 5. stoletju škof v Angersu, so v gotski apsidi katedrale. Gradnja te je potekala v več fazah od 11. do 16. stoletja (tudi zaradi požara, ki je cerkev prizadel sredi 15. stoletja), zato je zgrajena v različnih arhitekturnih slogih.

Poslikave s prizori sv. Mavrilija so bile po omenjenem požaru prebeljene, v času baroka pa so prednje postavili leseno konstrukcijo, zaradi katere jim je bilo sicer prizaneseno med uničevalnimi pohodi na sakralne objekte v času francoske revolucije, obenem pa so zato tudi ostale skrite in potonile v pozabo. Leta 1980 jih je odkril duhovnik, ki si je tam uredil prostor za shranjevanje. Poslikave so francoski strokovnjaki sicer v preteklosti konzervirali-restavrirali, dokumentirane pa so bile vedno zgolj v črno-belih reprodukcijah.

Institut Hamilton Kerr, ki deluje pod okriljem Univerze v Cambridgeu in med drugim izvaja konservatorsko-restavratorska dela, je v zadnji številki svoje publikacije predstavil nedavni projekt, v katerem so predstavili digitalno rekonstrukcijo poslikav, ki jih je zdaj mogoče občudovati v barvah. Gre za gotske poslikave s prizori iz življenja sv. Mavrilija (ok. 336–453), duhovnika, ki je sicer izviral iz Milana, med letoma 423 in 453 pa škofoval v Angersu in bil ena od figur pokristjanjevanju Galije. Leta 873 so njegove posmrtne ostanke preselili v Angers, kjer je bila katedrala že posvečena sv. Mavriciju.

Na stenah življenje nekdanjega škofa
V 13. stoletju so škofovemu življenju in čudežem, njegove relikvije so hranili v srebrnem relikviariju, posvetili stenske poslikave. Po legendi naj bi sv. Mavriliju spodletelo od mrtvih obuditi otroka, zato je pobegnil v Anglijo, kjer je postal kraljev vrtnar. Pozneje je spoznal, da je otrok vendarle živ, zato se je vrnil v Francijo, da bi blagoslovil dečka, ki je postal sv. René.

Težko dostopne poslikave
Poslikave so še vedno skrite za leseno konstrukcijo, kar je britanskim umetnostnim zgodovinarjem in konservatorjem-restavratorjem oteževalo delo – več kot desetletje so potrebovali, da so dokumentirali celotno stensko poslikavo, nato pa iz več kot 8000 fotografij usločene stene sestavili enovit pogled na celoten cikel, poroča portal Art News.

Angers je bil središče Anžujskega kraljestva, ki so mu dolgo vladali Plantageneti. Poslikave bi lahko naročila Isabella la Blanche, polsestra angleškega kralja Hernika III., naslednika angleškega kralja Ivana Brez Zemlje. Stenske poslikave v arhivskem gradivu niso dokumentirane. Avtorji študije so jih postavili v širši kontekst francoskega in angleškega stenskega in knjižnega slikarstva ter analizirali slog, naslikano arhitekturo in razporeditev.

Podobnost dveh upodobitev Henrika III.
Za freske velja, da so nastale nekje po letu 1250, po opravljenih raziskavah pa jih strokovnjaki postavljajo ok. leta 1270. Menijo, da sta jih naslikali dve skupini slikarjev, glede tehnike pa, da so uporabljali olje. Opozorili so na podobnosti, ki jih kaže upodobitev kralja v prizoru banketa, in kipom Henrika III. v njegovi grobnici v londonski opatiji Westminster, kar kaže na povezavo s kraljevim dvorom oz. izmenjavo mnenj in tehnik med slikarji na obeh straneh preliva.