Restavriranje Gentskega oltarja, eno najvplivnejših slikarskih stvaritev iz 15. stoletja, se je začelo leta 2012. Do 2016 je potekala prva faza, v kateri so restavrirali zunanje strani kril. V drugi fazi je prišel na vrsto osrednji prizor odprtega oltarja s Čaščenjem mističnega Jagnjeta s pripadajočima desnima in levima kriloma. Drug sklop del, ki so se končala leta 2019, so prinesla veliko presenečenje, ko so analize pokazale, da je bila obrazna fiziognomija jagnjeta prvotno drugačna. Imel je bolj počlovečeno obličje, kar so pri posegu tudi upoštevali in ga restavrirali, kot je bil sprva mišljen.

Restavratorjem je v zadnjem sklopu ostal notranji del zgornjega pasu – torej sedem plošč, ki so jih imeli priložnost verniki videti samo, ko je bil ob prazničnih dneh odprt, točneje podobe Boga Očeta oz. Kristusa Vladarja, Device Marije, Janeza Krstnika in stranske plošče z angelskim zborom ter Adamom in Evo.

Table so na začetku meseca prenesli v Muzej lepih umetnosti v Gentu, kjer čaka restavratorsko ekipo kar nekaj izzivov, med drugim sledi predhodnih restavratorskih posegov, ki so pustili za seboj velike površine neustreznih preslikav, posebej občutljiv pa je pritisnjen brokat, tehnika, ki z uporabo barve, voska in zlatih lističev imitira videz in teksturo dragocenega blaga.

Zgodnjerenesančna mojstrovina
Oltar, ki sta ga ustvarila brata Hubert in Jan van Eyck, je v vseh pogledih monumentalno delo, sestavljeno iz dvanajstih plošč – osem jih je poslikanih obojestransko, mogoče pa jih je odpirati in zapirati. Oltar, ki velja za enega najpomembnejših del zgodnjerenesančne umetnosti, v polni razprtosti meri v širino približno štiri metre in pol ter v višino tri metre in pol.

Poliptih ima za seboj burno zgodovino – večkrat mu je grozilo, da bi izginil v ognjenih zubljih, preživel je uničevanje verskih podob leta 1566, bil je žrtev plenjenja francoske in nemške vojske v različnih vojnah. V času druge svetovne vojne so poliptih najprej poslali na varno v Francijo (namenjen je bil sicer v Vatikan, a se je zadržal v južni Franciji), vendar so ga na ukaz Adolfa Hitlerja zaplenili nacisti in ga odpeljali v nemški rudnik soli, da bi ga tam obvarovali pred zračnimi napadi. Leta 1934 so ukradli eno od 12 plošč, ki je nikoli niso našli. Motiv Pravični sodniki, ki je bil na eni izmed dveh ukradenih plošč, tako ni izviren in ga nadomešča kopija. Drugi del pa je bil vrnjen.

Kaj je naslikal Hubert in kaj Jan?
Zadnja restavratorska faza naj bi bila končana leta 2026, ko naj bi bil oltar videti kot ob odkritju leta 1432. Projekt poteka pod okriljem Kraljevega inštituta za kulturno dediščino. "Brez dvoma bomo prišli do novih spoznanj in določili razlike med delom Jana in Huberta van Eycka," se projekta veseli restavratorka Hélène Dubois. Obiskovalci muzeja imajo med odprtimi urami ob koncih tedna možnost spremljati delo restavratorjev.

Že restavrirani del oltarja je na ogled v cerkvi sv. Bavona v Gentu, kjer stoji od nastanka oziroma posvetitve leta 1432, manjkajoče plošče pa nadomeščajo črno-bele kopije.