Kultura in turizem imata eno glavnih vlog v t. i. Viziji 2030, ki teži k diverzifikaciji savdskega gospodarstva, tradicionalno zasidranega predvsem okrog nafte. Savdsko ministrstvo za kulturo, ki je bilo ustanovljeno šele pred tremi leti, bi rado do leta 2030 prispevek kulture k bruto domačemu proizvodu povečalo za tri odstotke. Del vizije je tudi ohranjanje predislamske dediščine, ki naj bi pritegnila nemuslimanske turiste. Foto: Reuters
Kultura in turizem imata eno glavnih vlog v t. i. Viziji 2030, ki teži k diverzifikaciji savdskega gospodarstva, tradicionalno zasidranega predvsem okrog nafte. Savdsko ministrstvo za kulturo, ki je bilo ustanovljeno šele pred tremi leti, bi rado do leta 2030 prispevek kulture k bruto domačemu proizvodu povečalo za tri odstotke. Del vizije je tudi ohranjanje predislamske dediščine, ki naj bi pritegnila nemuslimanske turiste. Foto: Reuters

Al Ula, priljubljena turistična destinacija približno 300 kilometrov severno od Medine, je znana predvsem po veličastnih grobnicah na najdišču Mada'in Saleh, ki je pod zaščito Unesca. To je predislamsko arheološko najdišče iz obdobja Nabatejskega kraljestva v prvem stoletju, delo iste civilizacije, ki je zgradila Petro v sosednji Jordaniji.

Skupina francoskih in savdskih arheologov trenutno v bližini izkopava na kar petih najdiščih, ki so povezana s civilizacijama Dadan in Lihjan, pomembnima regionalnima velesilama, ki sta cveteli pred dva tisoč leti. "V okviru tega projekta se poskušamo dokopati do skrivnosti teh civilizacij," je komentiral vodja izkopavanj Abdulrahman Al Sohaibani.

Civilizacija Dadan je omenjena v Stari zavezi, kraljestvo Lihjan pa je bilo eno največjih svojega časa: raztezalo se je od Medine na jugu do Akabe (v današnji Jordaniji) na severu. V obdobju 900 let (do leta 100 našega štetja) sta kraljestvi obvladovali ključne trgovske poti – sicer pa o njiju zgodovina ve le malo. Arheologi upajo, da se bodo dokopali do novih spoznanj o verskih ritualih, sestavi družbe in gospodarstvu teh starodavnih ljudstev.

Lihjan je bil tako slaven, da so antični grški kartografi (pa tudi Plinij starejši) Akabski zaliv navajali kot Lihjanski zaliv; to ime je bilo v veljavi 300 let. Foto: Reuters
Lihjan je bil tako slaven, da so antični grški kartografi (pa tudi Plinij starejši) Akabski zaliv navajali kot Lihjanski zaliv; to ime je bilo v veljavi 300 let. Foto: Reuters
Sorodna novica Savdska Arabija svojo kulturno diplomacijo usmerila proti Grčiji

Predhodna arheološka izkopavanja so bila omejena samo na območje osrednjega svetišča, je za tiskovno agencijo Reuters pojasnil Jerome Rohmer s Francoskega nacionalnega centra za znanstvene raziskave. "Radi bi dobili temeljit pregled kronologije tega območja, razporeditev najdišča, ostanke materialne kulture, radi bi razumeli gospodarstvo," je še povedal. "Gre za obširen projekt, za katerega upamo, da bo ponudil odgovore na vsa ta vprašanja."

Skrb za predislamsko dediščino
Vse večja priljubljenost Al Ule je posledica vizije kronskega princa Mohameda bin Salmana, ki si prizadeva za preobrazbo savdskega gospodarstva in družbe. Država v svojih poskusih diverzifikacije in odpiranja svetu ogromno stavi na turizem. Dela na območju Al Ule so del širše iniciative za ohranjanje lokacij predislamske kulturne dediščine; na ta način bi radi krepili nacionalno identiteto, pa tudi pritegnili nemuslimanske turiste.