Fosilizirani ostanki predstavljajo levo lice in zgornji del čeljusti odraslega pripadnika izumrle človeške vrste, ki je na Iberskem polotoku živela in nato zamrla v obdobju pred 1,4–1,1 milijona let. Odkritje nakazuje, da sta v zgodnjem pleistocenu na tem območju živeli vsaj dve vrsti zgodnjega človeka. Jama, ki jo danes imenujemo Sima del Elefante (Slonova jama), je bila takrat umeščena v vlažno, gozdnato pokrajino, ki je bila prepredena z rekami in poseljena z raznoliko favno.

"Nov akter v zgodbi človeške evolucije v Evropi"
"Ta študija vpelje novega akterja v zgodbo človeške evolucije v Evropi," je bila navdušena Rosa Huguet z Univerze Rovira i Virgili v Kataloniji, ki je pomagala odkopavati fosile v Slonovi jami v bližini arheološkega najdišča Atapuerca pri Burgosu.

Zgodnji ljudje so v Evrazijo iz Afrike prišli pred vsaj 1,8 milijona let, o čemer priča pet približno toliko starih lobanj, ki so jih odkrili v Dmanisiju v Gruziji. Lobanje pripadajo posameznikom vrste Homo erectus, kar je bila prva vrsta zgodnjega človeka, ki je zapustila afriško celino.

Tudi pred tem odkritjem so bili najstarejši človeški ostanki v zahodni Evropi iz Slonove jame: gre za delce čeljusti in zobe, stare nekje od 1,1 do 1,2 milijona let. Malo mlajši človeški ostanki, stari 800 tisoč let, so bili izkopani na bližnjem arheološkem najdišču Gran Dolina. Zaradi posebnih značilnosti teh kosti so paleoantropologi ocenili, da gre že za drugo vrsto, to naj bi bil Homo antecessor, pionirski človek.

Pink je Homo affinis erectus
Španska ekipa je v članku za znanstveno revijo Nature pojasnila, da so novoodkriti ostanki primitivnejši od Homo antecessorja; bolj podobni so starejšemu Homo erectusu. Ker identitete fosila ne morejo natančneje določiti, so vrsto krstili za Homo affinis erectus, kar poudarja njeno tesno sorodstvo s Homo erectusom.

Sicer pa to latinsko ime ni edino, ki ga paleoantropologi uporabljajo: neuradno se je fosila prijel vzdevek Pink – po skupini Pink Floyd oz. njihovem albumu The Dark Side of the Moon, kar bi v španščino prevedli kot La cara oculta de la luna – temni/skriti obraz lune.

Izdajalski nos
María Martinón-Torres z Nacionalnega centra za raziskavo človeške evolucije v Burgosu je pojasnila, da je Pink poseben zato, ker ima bolj ploščato zasnovo nosu kot Homo antecessor; ta si namreč deli bolj "moderen obraz" in prominenten nos s Homo sapiensom.

Chris Stringer iz Naravoslovnega muzeja v Londonu je za Guardian komentiral, da gre za "zelo pomembno najdbo". Leta 2023 je Stringerjeva ekipa identificirala obdobje izjemnega ohlajanja ozračja, kar se je zgodilo pred 1,1 milijona let; to bi bil lahko razlog, da so zgodnji ljudje zapustili zahodno Evropo – in bi pojasnilo, zakaj nato v Slonovi jami najdemo ostanke druge vrste.

"To je prvič, da so v Zahodni Evropi našli pomemben človeški ostanek, starejši od milijona let," je pomen najdbe za agencijo AP komentiral paleontolog Eric Delson iz ameriškega naravoslovnega muzeja.

Prazgodovinsko razkošje
Izkopavanja v Slonovi jami pričarajo sliko bujne vegetacije; gozdovi so prekipevali od hrastov, borovcev, brinovega grmičja in lesk. Reke, ki so prepredale teren, so pritegnile voluharje, miši, nilske konje, bizone in jelene. Poleg živalskih kosti, na katerih so bili znaki orodja za razkosavanje mesa, so raziskovalci našli razna rezila iz kvarca in kremena.

Nekaj o življenjskem slogu tistega obdobja je znanstvenikom povedala tudi vdolbina v enem od Pinkovih zob: sklepajo, da naj bi šlo za zarezo, ki si jo je naredil z uporabo rudimentarnega zobotrebca.

Upajo na še kakšne najdbe
"To je še en korak v smeri razumevanja prvih Evropejcev," je zadovoljen José María Bermúdez de Castro, sovodja Projekta Atapuerca. "Zdaj vemo, da je bila ta prva vrsta na pogled podobna primerkom, ki jih številni uvrščajo k Homo erectusu. Kljub temu pa imajo ostanki iz Slonove jame zelo specifično kombinacijo potez. Morali bi najti še več fosilov iz istega obdobja, da bi lahko postavili kategorične sklepe o identiteti te vrste."