Postopek, da bi bila Uršnja luknja priznana kot arheološko najdišče, je že sprožen, jama namreč še ni v celoti raziskana.

V jami našli tudi sledi nosoroga
Visoko nad previsnimi stenami v bližini vasi Šembije je skrit pravi raj za ljubitelje prazgodovine. Uršnja luknja je majhna kraška jama, v kateri so našli kosti več jamskih živali, tudi nosoroga.

"Iz teh istih plasti smo dali datirati sigo in prišli do ocenjene starosti 150.000, 170.000 let, kar je izjemno in kar kaže, da gre za obdobje pred zadnjo ledeno dobo," pove dr. Slavko Polak, biolog v Notranjskem muzeju v Postojni.

Jama je malce težje dostopna, zato je ostala lepo ohranjena. Raziskan je šele odstotek jame, a je, kot pojasni Polak, že jasno, da so tukaj praljudje, neandertalci živeli.

"O tem smo prepričani po tem, ko smo našli njihove sledi, namreč na številnih kosteh so urezi kamenega orodja, s katerim so rezali meso." Na podlagi datacije, ki jo je pokazala metoda uran torijevega razpada, je razvidno, da gre nedvomno za sedimente neandertalcev.

Nahajališče, kjer si obetajo še velika odkritja
Daljno zgodovino, začetke človeka na naših tleh je narava zacementirala med kamenje. "Raziskava tega je dejansko zelo težka, kajti odbiti moramo kameno brečo in jo s kislinami jedkati, raztapljati, razbijati, da pridemo do notranjih delov, ki skrivajo vse sorte, morda ostanke neandertalcev," še pavi Polak in sklene: "Nedvomno nas tukaj čakajo še velika odkritja."

Dosedanje najdbe in zgodba o zanimivih odkritjih iz Uršnje luknje pri Šembijah so na ogled na pregledni razstavi na gradu Prem.