Nootti je sicer finska beseda za diplomatsko korespondenco med dvema državama, prihaja pa iz "krize diplomatskih sporočil" leta 1961, ki je pomenila hudo zaostritev v finsko-sovjetskih odnosih.
Novica o zaprtju muzeja je v Rusiji že sprožila teorije zarote, je pred kratkim za francosko tiskovno agencijo AFP povedal direktor muzeja Kalle Kallio.
Rekordni obisk v zadnjih mesecih
Muzej naj bi svoja vrata znova odprl februarja 2025 in se bo osredinil na razvoj finsko-ruskih odnosov v 20. in 21. stoletju. V muzeju so sicer v zadnjih tednih pred zaprtjem našteli rekordno število obiskovalcev, saj so številni pohiteli, da bi si ga ogledali še zadnjič, je še povedal Kallio. Samo v juliju je muzej obiskalo 3351 ljudi, kar je bil njihov največji mesečni obisk po padcu Sovjetske zveze. Podobne številke so nazadnje dosegli v osemdesetih letih, ko je sovjetska potovalna agencija Inturist v muzej vozila cele avtobuse turistov.
Na mestu, kjer sta se prvič srečala Lenin in Stalin
Od peščice muzejev, ki so bili posvečeni nekdanjemu sovjetskemu voditelju Vladimirju Leninu in so jih po Evropi ustanavljali v 20. stoletju, je bil Leninov muzej v finskem mestu Tampere zadnji. Ustanovili so ga leta 1946 in je domoval v stavbi, kjer sta se Lenin in Stalin leta 1905 prvič srečala med tajnim srečanjem boljševikov.
Direktor muzeja je povedal, da je bila odločitev o zaprtju muzeja sprejeta, ker njegovo ime ni več "odražalo zgodbe, ki jo želijo posredovati". "Nekateri verjamejo, da je zaradi njegovega imena to nekakšen tempelj zla," je dodal.
Rusi ga niso financirali
Muzej, ki ga financira država, je sicer že leta 2016 spremenil svoj fokus z Leninove življenjske zgodbe na sovjetsko zgodovino in ni na noben način povezan z rusko državo. Kljub vsemu je njegovo ime za muzej postalo breme, zlasti po ruski invaziji v Ukrajini leta 2022, je pojasnil Kallio.
"Imamo veliko obiskovalcev, a med njimi na primer ni šol, saj učitelji nočejo spraševati staršev, ali lahko otroke pripeljejo sem," je dodal.
Odločitev o preimenovanju Leninovega muzeja je po direktorjevih besedah že spodbudila teorije zarote v sosednji Rusiji, s katero si Finska deli 1340 kilometrov dolgo mejo. "V Rusiji so se tako razširile novice, da gre za še eno sovražno dejanje Finske po tem, ko smo vstopili v Nato, in da je bila odločitev dejansko sprejeta v Washingtonu," je še povedal direktor muzeja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje