Sorodna novica Vrh stolpa katedrale Notre-Dame pokukal izpod zidarskih odrov

Kmalu bo minilo pet let od požara, ki je močno prizadel pariško katedralo Notre-Dame. V procesu obnove je sodelovalo oziroma še sodeluje več kot sto podjetij in umetniških studiev. Med njimi je tudi italijanska družba El. En., ki vodi lasersko čiščenje kamnitih površin.

Še vedno ni povsem jasno, kaj je povzročilo požar, ki je med drugim povzročil zrušenje dveh tretjin strehe katedrale, ki je bila v veliki meri dograjena v drugi polovici 13. stoletja. Precejšnje uničenje verskih simbolov jo je doletelo že v času francoske revolucije, a resnično prizadel jo je požar leta 2019. Velja domneva, da ga je povzročil odvržen cigaretni ogorek ali kratki stik v električni napeljavi; oboje naj bi bilo povezano z obnovitvenimi deli.

Eden od procesov obnove je tudi čiščenje vidnih površin. Tu ima pomembno vlogo italijansko podjetje El. En., ki je z lasersko tehnologijo že čistilo nagnjeni stolp v Pisi, Brandenburška vrata v Berlinu, Partenon, freske v Pompejih, pariško kapelo Sainte-Chapelle in galerijo zrcal v Versaillesu.

Neinvazivno čiščenje
Za tehnologijo, ki jo uporabljajo pri čiščenju katedrale Notre-Dame, je značilno, da omogoča čiščenje brez dotika osnovne površine. Lasersko čiščenje je tudi zelo natančno in ne proizvaja odpadkov.

Ko gre za uporabo laserske tehnologije v konzervatorstvu, se ta najpogosteje uporablja za odstranjevanje potemnelih površin in neorganskih usedlin. Uporaba laserja omogoča, da se ob čiščenju ohrani patina, tako da ’kamni’ ne pridobijo lažne podobe nečesa novega. V primeru Notre-Dame je bilo treba odstraniti veliko sledi stopljenega svinca. Streha, ki jo je prizadel požar, je namreč vsebovala 400 ton svinca. Zaradi tega je bilo tudi veliko skrbi, da bodo delci svinca onesnažili okolico katedrale.

Laser "zdrami" umazanijo
Kako pravzaprav čiščenje z laserjem poteka? V podjetju El. En. pojasnjujejo, da je laser dražljaj, zaradi katerega se začnejo molekule umazanije odmikati ena od druge, začnejo se gibati in se odlepijo od površine. Na mestu čiščenja pa denimo ostane nekaj, saj od gorečih sveč in tako podlaga, kot že omenjeno, ne izgleda pretirano oziroma izumetničeno čista.

Vsaka snov drugače absorbira svetlobo in to je, kot pojasnjujejo pri El. En., osnova njihovega dela. Različne frekvence vzpodbudijo različne snovi in tako je treba najti pravo frekvenco za umazanijo, ki pa obenem pusti nedotaknjeno spomeniško plast.

Podjetje je tako denimo že čistilo peristil oziroma notranje dvorišče Dioklecijanove palače v Splitu, portale kraljeve palače v Nepalu in bazilike Božjega groba v Jeruzalemu. V podjetju El. En. Pravijo, da je ključno ugotavljanje strukture materialov, saj vsak material po svoje reagira na izbrano frekvenco laserja, zato je v posegu ključna ugotovitev, katera frekvenca ustreza čiščenju izbranega spomenika.