Našli so jih skrite v kripti katedrale, predmeti pa so bili zaviti v papir časopisa, ki je izšel septembra leta 1939.

Med predmeti je denimo krona Aleksandra I., ki je bil od leta 1492 litovski veliki knez, poljski kralj pa je postal leta 1501 in to ostal do svoje smrti 1506. Našli so še eno krono, medaljon, prstan in nagrobno ploščo Elizabete Avstrijske (1436–1505), ki je bila žena Aleksandrovega predhodnika Kazimirja IV. S kraljico Barbaro Radziwiłł, ženo Sigismunda II. Avgusta (vladal 1544–1572), so povezani krona, žezlo, trije prstani, verižica in še nekateri drugi predmeti.

Zgodba o Barbari in Sigismundu
Barbara Radziwiłł je ena najznamenitejših oseb v litovski zgodovini. Opevali so jo zaradi njene pameti, razgledanosti in lepote. Ko je bila vdova, se je vanjo zaljubil Sigismund II. Avgust, kar je bil začetek ljubezenske zgodbe, ki je kljubovala političnim normam časa. Potem ko sta verjetno leta 1543 začela ljubimkati, sta se poleti 1547 skrivoma poročila, kar je bil za tisti čas velik škandal. Sigismund, ki je bil prvi vladar poljsko-litovske Republike obeh narodov in zadnji moški monarh iz Jagelonske dinastije, je z veliko truda plemstvo končno prepričal, da priznajo njun zakon in Barbaro okronajo kot poljsko kraljico. To se je zgodilo 7. decembra leta 1550, vendar pa je Barbarino zdravje šepalo in je komaj pet mesecev pozneje umrla, stara med 31 in 34 leti.

Predmeti, ki so jih položili z umrlimi vladarji
Vsi najdeni predmeti so bili namenjeni pokopu, torej jih našteti vladarji niso nosili, ampak so nastali zato, da jih s pokojnimi vladarji položijo v sarkofage, so pojasnili v vilenski turistični agenciji Go Vilnius. Najdbe pripovedujejo torej o tej tradiciji pokopavanja pomembnih oseb v tistem času.

Litovski zgodovinarji so vedeli, da predmeti obstajajo in da jih je neznanec skril ob začetku vojne leta 1939. Prvič so namreč predmete našli leta 1931, ko so cerkev čistili zaradi spomladanskih poplav. Zatem so predmete postavili na ogled javnosti, ob izbruhu druge svetovne vojne pa jih skrili neznano kam. V zadnjem obdobju so jih večkrat poskušali najti, s pomočjo endoskopske kamere pa so jih decembra lani končno našli, zavite v časopisni papir iz leta 1939.

Prostori bogate litovske zgodovine
Kripte katedrale v Vilni, ki je ena od pomembnejših mestnih znamenitosti, hranijo ostanke bogate litovske zgodovine, sporočajo iz Vilne. Tam še danes stojijo tako poganski oltarji kot nekaj najstarejših fresk v Litvi, prav tako grobnice pomembnih zgodovinskih oseb. Gre torej za prostore, ki ponazarjajo kontinuiteto litovske poganske tradicije in krščanske dediščine.

Vilenski nadškof Gintaras Grušas je v izjavi za CNN povedal, da so odkrite insignije neprecenljiv zgodovinski zaklad, simboli dolge tradicije litovske suverenosti, pomena prestolnice Vilne in čudovito delo zlatarjev in draguljarjev. Kot je vilenska turistična agencija še zapisala v izjavi za javnost, je odkritje pomembno tudi kot potrditev pomena, ki ga je imela vilenska katedrala kot prostor pokopa velikih litovskih knezov.

"Ti simboli so pomembni tako za našo državo kot vse nas, so znak evropske identitete, povrnjene identitete stare države in znak trdnosti naših korenin," pa je o najdbah dejala direktorica Vilenskega muzeja cerkvene zgodovine Rita Pauliukevičiūtė.

Kot so sporočili iz agencije, bodo predmete zdaj preiskali in restavrirali, še pred koncem leta pa jih nameravajo tudi razstaviti.