Po tem, ko je marca nemška vlada in 16 zveznih dežel potrdilo reforme, namenjene pomoči dedičem judovskih zbirateljev za lažjo vrnitev v nacizmu zaplenjenih umetnin, jih je zdaj odobril še vrhovni izvršilni organ, zvezni kabinet, poroča portal Artnet.

Sorodna novica V Nemčiji potrdili reforme, ki bodo olajšale vračanje v nacizmu zaplenjenih umetnin

Nemška pooblaščenka oziroma ministrica za kulturo Claudia Roth je novico delila v izjavi, v kateri je zapisala, da je odločitev rezultat "intenzivnega in konstruktivnega" sodelovanja med nemško zvezno in lokalno vlado ter judovskimi združenji v Nemčiji. "Nemčija bo z reformo svetovalne komisije bolje izpolnila svojo zgodovinsko odgovornost," je dejala.

Pomemben korak k utemeljitvi washingtonskih načel
Kritiki se bojijo, da bi lahko postopki dejansko poslabšali položaj, saj naj bi izključili "celotne skupine žrtev" in omejili pravico do povrnitve škode za druge. Scholza so pozvali, naj obravnavo predloga preloži na čas po nemških državnozborskih volitvah, ki bodo 23. februarja, in tako omogoči zmagovalcu volitev, da sprejme odločitev.
Bistveni novosti, ki jih reforme uvajajo, sta uveljavitev posebnega arbitražnega sodišča za dotične umetnine in uvedba zavezujoče arbitraže za zahtevke, ki bo nadomestila trenutno svetovalno komisijo, ki ne razpolaga s pravnimi sredstvi za uveljavitev svojih priporočil. Reforme bodo tožnikom omogočile tudi enostranski dostop do arbitraže, kar je v nasprotju z zdajšnjim sistemom, po katerem se morata obe strani – tako žrtve nacističnega plenjenja kot trenutni lastniki umetnin – v sporu strinjati, preden se zahtevek lahko predloži v oceno. Gre za spremembo, za katero sta si zdajšnja vlada in svetovalna komisija že dolgo prizadevali, a sta vsakokrat naleteli na odpor zveznih dežel.

Sorodna novica Na Bavarskem proti predlaganim reformam glede med nacizmom zaplenjenih umetnin

Roth je še zapisala, da bo arbitraža olajšala doseganje poštenih in pravičnih rešitev v skladu z mednarodnimi washingtonskimi načeli, ki so (sicer nezavezujoče) določila načela vračanja zaplenjenih umetnin v času nacizma. Nemčija je bila med 44 podpisnicami washingtonskih načel, ki so bila na začetku tega leta okrepljena z novim sporazumom o t. i. najboljših praksah, ki ga je podpisalo 22 držav in ga je v Washingtonu predstavil ameriški državni sekretar Antony Blinken. V teh najboljših praksah je navedeno, da morajo imeti tožniki dostop do nacionalnih senatov, ki razsojajo o primerih, ne da bi zahtevali soglasje trenutnega imetnika.

Pozivi nemški vladi, naj ustavi uveljavljanje nepravičnih reform
Načrt reform so vseskozi spremljale kritike. Ob sprejemu reform januarja letos je skupina, ki jo vodita švicarski odvetnik Olaf Ossmann in nemški zgodovinar Willi Korte, v odprtem pismu kanclerju Olafu Scholzu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP nov sistem označila za "udarec v obraz" prizadetim družinam. Zapisali so, da o novem arbitražnem postopku nikoli ni stekla javna razprava. Trdili, da bi se glede na dikcijo načrtovani arbitražni postopek še vedno lahko začel le s soglasjem sedanjih lastnikov.

Kritiki se bojijo, da bi lahko postopki dejansko poslabšali položaj, saj naj bi izključili celotne skupine žrtev in omejili pravico do povrnitve škode. Scholza so pozvali, naj obravnavo predloga preloži na čas po nemških državnozborskih volitvah, ki bodo 23. februarja.