560 tisoč let star zob je najstarejši del človeškega telesa, ki so ga kdaj koli odkrili v Franciji, hkrati pa gre tudi za redko najdbo iz tega obdobja v Evropi, kar je zelo razveselilo arheološko srenjo, poroča britanski Telegraph.

Študenta sta na zob naletela prejšnji teden med izkopavanji v jami Arago v občini Tautavel, ki velja za eno najpomembnejših evropskih prazgodovinskih najdišč, kjer pod nadzorom znanstvenikov dela približno 40 prostovoljcev.

Zob kot povezava med drugimi odkritji
Paleoantropolog Tony Chevalier, raziskovalec iz arheološkega laboratorija Evropskega centra za prazgodovinske raziskave (EPCC CERP) s sedežem v Tautavelu, je dogodek označil za "večje odkritje". Chevalier je povedal še, da bo ta zob, ki je pripadal odraslemu človeku, pomagal zapolniti vrzel med redkimi najstarejšimi človeškimi fosili, ki so jih našli predvsem v Španiji in Nemčiji, ter nekaterimi novejšimi odkritji.

Tisočere najdbe s tega francoskega območja vključujejo prazgodovinska orodja in živalske kosti, zlasti konjev, severnih jelenov in bivolov. "Prepričani smo, da so ti ljudje dolgo živeli v jami ali pa da so se redno vračali vanjo," je še dodal Chevalier. "Vemo tudi, da je bilo to območje precej hladno v tistem času. To je bila stepa, brez dreves. Morala so biti tudi dolga obdobja s snegom."

Najnovejša najdba še ni predmet znanstvene objave, vendar velja Tautavel za pomembno referenco za arheologe po vsem svetu. Izkopavanja v tamkajšnji jami trajajo že približno 50 let, znana pa je predvsem po odkritju 450 tisoč let stare človeške lobanje v začetku 70. let prejšnjega stoletja. Njenega nekdanjega "imetnika" se je tako prijelo ime homo erectus tautavelensis.

Še dve pomembni mnenji glede odkritja
Christian Perrenoud, geolog in arheolog, ki je bil devet let vodja izkopavanj v Tautavelu, je povedal, da njegova ekipa uporablja več metod za določanje starosti najdenega zoba. Dodal je še, da je "precej prepričan", da bo njegova ekipa našla še več človeških fosilov iz tega obdobja na tem območju in da jim je pomembno, da ugotovijo, kako so bile videti "človekove dejavnosti pred 560 tisoč leti".

Profesor Chris Stringer, zaslužni raziskovalec londonskega Naravoslovnega muzeja za področje izvora človeštva, je izrazil mnenje, da "so dobro ohranjeni zobje te starosti zelo pomembni, saj so najverjetneje pripadali vrsti homo heidelbergensis, ki je že znana iz jame Arago v Tautavelu, Mauerja v Nemčiji in Boxgrova v Angliji".