To odkritje v Etiopiji nakazuje, da so podnebne spremembe spodbudile prehod od prebivalca drevesnih krošenj v pokončno bitje. Vodja raziskovalne skupine Profesor Brian Villmoare z univerze v Nevadi v Las Vegasu je povedal, da najdba omogoča prve vpoglede v "najpomembnejši prehod v človeški evoluciji", in da vzpostavlja jasno povezavo med slavnim 3,2 milijona starim človečnjakom vrste Australopithecus afarensis, ki so ga odkrili na istem območju leta 1974 in poimenovali Lucy.

Strokovnjaki poskušajo dokazati, da so se iz roda, ki mu je pripadala Lucy, razvili prvi primitivni ljudje. Vendar so fosilni dokazi iz obdobja, ko je živela Lucy, pa do pojava Homo erectusa (z razmeroma velikimi možgani in človeku podobnimi telesnimi razmerji) pred dvema milijonoma let, precej skopi. Fred Spoor, eden izmed raziskovalcev, je dejal, da to novo odkritje odstira pajčolan s ključnega obdobja v razvoju naše vrste.

"Ko smo priplezali z dreves ..."
2,8 milijona let staro spodnjo levo čeljustnico, ki se je drži pet zob, je odkril etiopski študent Chalachew Seyoum, ki je za BBC povedal, da je bil presunjen, ko je zagledal fosil. Analiza te najdbe bi lahko pomagala odgovoriti na eno ključnih vprašanj človeške evolucije - kaj je povzročilo, da so nekateri primati splezati z dreves in si ustvarili domovanje na tleh.

Nekatere raziskave namigujejo, da bi lahko bile podnebne spremembe tiste, ki so povzročile ta premik. Analiza fosiliziranega rastlinskega in živalskega življenja na tem območju kaže, da se je tam, kjer so nekoč rasli bujni gozdovi, sčasoma razširila suha travnata pokrajina. Ko so torej drevesa odstopila mesto prostranim ravnicam, so ti primati našli način izkoriščanja nove okoljske niše in razvili večje možgane ter se zaradi uporabe orodij vse manj zanašali na velike čeljusti in zobe.

Je narava eksperimentirala?
Chris Stringer iz Prirodoslovnega muzeja v Londonu je odkritje označil za "veliko zgodbo". Pravi, da ta na novo odkrita vrsta jasno kaže najzgodnejši korak k človeškim značilnostim, vendar izpostavlja tudi, da polovica čeljustnice ni zadostna za sklepanje, do katere mere človeški so bili pripadniki te vrste. Prav tako ne zadostuje, da bi dokazali, da je dejansko šlo za linijo, ki je privedla do nas.

Odkritje kaže na to, da je več različnih vrst istočasno sobivalo v Afriki pred približno dvema milijonoma let, od katerih je le ena izmed njih preživela in se sčasoma razvila v Homo sapiensa. Deluje, kakor da je narava eksperimentirala z različnimi verzijami iste evolucijske konfiguracije, dokler ni ena uspela.