Pred popolnim uničenjem želijo rešiti najdbe iz pozne bronaste, starejše in mlajše železne dobe, ki so jih prazgodovinski prebivalci dolenjske prestolnice polagali pokojnikom v njihove grobove. Ker so na tem grobišču pokojnike pokopavali kar celo tisočletje pred našim štetjem, Kapiteljska njiva zaradi velikosti, števila izkopanih predmetov in izjemnih najdb sodi med najpomembnejša arheološka najdišča v srednji Evropi, meni dolgoletni vodja izkopavanj Borut Križ. Do zdaj so raziskali že več kot dva tisoč grobov, v njih pa našli množico predmetov iz železa, brona in lončenine, med najpomembnejše najdbe sodijo dve grški čeladi, pet situl, veliko je ostankov orožja, steklenega in jantarnega nakita. Vsi ti predmeti so marsikaj razkrili o življenju tedanjih prebivalcev Novega mesta.

Letošnja izkopavanja, ki sta jih finančno podprla ministrstvo za kulturo in občina Novo mesto, so začeli zadnji teden v maju, končali jih bodo na začetku julija. Borut Križ je povedal, da želijo ugotoviti meje grobišča na severozahodnem delu Marofa, da se bodo lažje odločali, kako nadaljevati izkopavanja v prihodnje. Kisla dolenjska zemlja in intenzivno kmetovanje v preteklosti sta močno poškodovala predmete, kovinski so zelo uničeni in bodo v zemlji ohranjeni le še nekaj let, zato arheologi bijejo boj s časom, da bi našli še kakšen pomemben dokaz o prazgodovini Novega mesta.

V preteklih dneh so raziskali dva žarna grobova iz obdobja pozne bronaste dobe, v katerih je bilo več lončenih posod, v prihodnjih dneh pa bodo dokončno odkopali štiri skeletne grobove iz obdobja starejše železne dobe in morda v njih odkrili še kakšen izjemen prazgodovinski predmet.

Besedilo in foto: Jože Žura, Radio Slovenija