Odziv Kitajske na pandemijo v zadnjih treh letih je označil za "najstrožje omejitve človeškega vedênja v kitajski zgodovini in v zgodovini človeštva", saj omejujejo človekove pravice in osebno avtonomijo. Proteste v številnih kitajskih mestih je označil za "zborovanja odpora". Kot je še zapisal v dopisnem intervjuju za Deutsche Welle (DW), se ljudje večinoma želijo "vrniti v normalno življenje".

Sorodna novica V mestu Gvangdžov po množičnih protestih zrahljali covidne omejitve

V mestu Gvangdžov na jugu Kitajske je bila sicer previdno vzpostavljena omilitev politike ničelne tolerance do covida-19, a Aj Vejvej ne verjame, da bodo protesti imeli trajni učinek. Po njegovem mnenju zaradi tega, kako partija dojema samo sebe, za njene člane "ne obstaja nekaj takega kot protesti ljudi proti njim". Po njegovih besedah kitajski protestniki še nimajo svojih vodij, ne podpira jih nobena organizacija in prav tako nimajo načrta: "Kot rečemo s kitajsko frazo, so kot krožnik z razsutim peskom," je zapisal za DW.

Bel list papirja kot zelo močan simbol
Številni protestniki držijo v rokah bel list papirja, ki je njihov najpomembnejši ideološki izraz, je poudaril Aj, ki vidi te prazne znake kot "zelo močan simbol", ki predstavlja željo protestnikov po svobodnem izražanju. Po njegovem prazen list papirja pomeni brezbesednost in odpor proti omejevanju svobode izražanja. Aj, ki je Kitajsko zapustil leta 2015, ni presenečen nad odsotnostjo predstavnikov tamkajšnjega kulturnega sektorja ob protestnikih. "Običajno bi bili umetniki in pisatelji, ki so vsi zagovorniki liberalizma, samodejno" na strani demonstrantov. A "ker režim na Kitajskem omejuje svobodo izražanja, ne glede na to, kdo stoji poleg protestnikov, jih ni mogoče videti", je še zapisal Aj, ki v zadnjem času živi na Portugalskem.

Ko vsi drugi poskusi protesta propadejo ...
Berlinski umetnostni zgodovinar in strokovnjak za politično ikonografijo Michael Diers je za DW dejal, da je prazen list papirja "razmeroma nov izum" ter tudi "izjemno pogumno in domiselno" sredstvo protesta. Pravzaprav pa je bila med prvimi fotografijami, ki so se razširile po spletu, fotografija ruskega protivojnega protestnika v Nižnem Novgorodu, ki je držal prazen list papirja. Policija je protestnika pridržala, njegova podoba pa je marca letos prišla na naslovnice publikacij po svetu. "Simbol, kot je prazen transparent, se pojavi, ko vsi drugi poskusi protesta prej ne uspejo," je še dejal Diers. Po njegovem mnenju je akcija vselej usmerjena v objektiv in vselej namenjena svetovni javnosti. "Gre za moč podob," je sklenil nemški zgodovinar.

Sorodna novica Aj Vejvej: "Prava ideološka vojna se je šele začela in covid-19 je le izhodišče"

Spopad avtoritarnih političnih sistemov s pandemijo
Leta 1957 v Pekingu rojeni Aj je sicer spomladi 2020 objavil daljši zapis, v katerem je razmišljal predvsem o tem, kako se je avtoritarnim političnim sistemom uspelo učinkoviteje spoprijeti z aktualno krizo. "Ob spopadanju z novimi stvarmi se ljudje vselej zavemo svojega pomanjkljivega besedišča. Covid-19 je vplival na življenja ljudi v obsegu, ki presega našo domišljijo," je zapisal v uvodu besedila, ki ga je objavil The Art Newspaper.

Glede Kitajske je takrat izpostavil, da je po prestani veliki katastrofi veselo razpoložena. Po njegovem mnenju je takrat svetu dokazala učinkovitost avtoritarnih pravil, poudarila slabosti in strokovne napake svobodnih in demokratičnih družb pri nadzoru epidemije. Očitno so se številne države s svobodo tiska in ukrepi socialne varnosti na to epidemijo odzvale nemočno in celo nesmiselno.

Poudaril je čedalje pomembnejšo vlogo Kitajske v svetovnem gospodarstvu, ki predstavlja morebitno grožnjo svetovnemu redu, zlasti na področjih politike in kulture, kjer prevladuje Zahod. "Ta grožnja bo postajala čedalje pogostejša s čedalje večjo močjo Kitajske in svet bo priča spopadu dveh skrajnih ideologij. Zanimivo je, da sta že vzpostavila soodvisen odnos. Prava ideološka vojna se je šele začela, izbruh covida-19 je le izhodišče," je še zapisal spomladi pred dvema letoma.