"Govorimo o veliko, veliko stvareh. Govorimo o priseljencih, o smrtih, o vojni, o številnih, številnih vprašanjih," je novinarjem Associated Pressa (AP) v Benetkah dejal Aj Vejvej, ki prav danes slavi 65. rojstni dan.
In prav danes so odprli njegovo razstavo v tamkajšnji cerkvi San Giorgio Maggiore, ki stoji na istoimenskem otoku nasproti Trga svetega Marka. Devet metrov visoka in skoraj tri tone težka skulptura z naslovom Človeška komedija: Memento Mori je narejena iz črnega stekla in je osrednja stvaritev te postavitve.
Delno lestenec, delno tako človeška kot živalska kostnica
Ogromna umetnina, ki visi nad osrednjo ladjo cerkve, je delno lestenec, delno kostnica. Sestavljajo jo zapleteno obešeni stekleni – tako človeški kot živalski – okostnjaki in lobanje. Ti so uravnoteženi s človeškimi organi, ustvarjenimi iz pihanega stekla, ter razpršenimi podobami Twitterjevega ptičjega logotipa in nadzornih kamer, ki namigujejo na temnejšo plat tehnologije.
"Vidimo, da okolje popolnoma izginja, uničuje ga človeški trud ... in to bo povzročilo veliko večjo katastrofo ali lakoto. Ali pa vojna, kjer obstaja mogoč politični boj med Kitajsko in Zahodom, saj Kitajska uveljavlja večji nadzor nad Hongkongom in grozi nadzoru nad Tajvanom. Znova moramo razmisliti o ljudeh in legitimnosti v okolju. Ali si res zaslužimo ta planet ali smo le tako kratkovidni in rasistični? In zelo, zelo zgolj usmerjeni v lastne zahteve, sebičnost," je nanizal Aj.
Na razstavi so na ogled tudi manjše steklene skulpture. Ena prikazuje umetnika samega kot zapornika, kar se nanaša na njegove mesece v kitajskem zaporu leta 2011. Druga prikazuje njegov popačen obraz na repliki kipa iz 18. stoletja z naslovom Alegorija zavisti. Lesena skulptura brezlistnega drevesa z votlim deblom pa zapolnjuje zakristijo, barvni stekleni klobuki pa so zasedli mesta v zboru. Portretne replike slavnih slik in kitajskega zodiaka, ustvarjeni iz lego kock, obdajajo stene sosednjih prostorov.
Razmerja Rusije in Ukrajine ter Kitajske in Tajvana
Aj je dejal, da meni, da je ruska invazija v Ukrajini dala kitajskim oblastem "potencialni model", da bi razumeli, kako bi se takšna operacija lahko odigrala v Tajvanu, ne da bi služila kot spodbuda ali opozorilo. "Mislim, da je Kitajska del svetovnega boja za premoč, ki odraža naše sodobno razumevanje in klasično predstavo o ozemlju in o tem, kdo ima kaj pravico narediti. Kar se zgodi v konfliktu med Rusijo in Ukrajino, ponuja Kitajski jasno, morda miselno vajo o tem, kaj želijo storiti v Tajvanu, če je to potrebno," je še dejal Aj.
Ob tem izpostavlja, da bi bila kakršna koli kitajska invazija v Tajvanu napaka in napačno razumevanje zgodovine Tajvana. "Kitajci mislijo, da Tajvan pripada Kitajski, v resnici pa sta Kitajska in Tajvan ločena že več kot 70 let. Imajo svojo družbeno strukturo, ki je bolj demokratična in miroljubnejša kot na Kitajskem," je dejal. Kakršna koli poteza Kitajske, ki bi s silo zahtevala Tajvan, bo po njegovem mnenju povzročila "skrajni boj".
Ahilova peta Zahoda je ...
Po njegovem mnenju se na Kitajskem bije boj za legitimnost nadzora, ki ga izvaja oblast, medtem ko je izziv na Zahodu stalna potreba po obrambi demokracije in s tem svobode govora. A opominja, da je tako rekoč "Ahilova peta Zahoda njegova gospodarska odvisnost od poceni kitajske proizvodnje. Zato je Kitajska tako samozavestna. Vedo, da Zahod ne more živeti brez Kitajske."
Navedel je primere zahodne hinavščine, vključno s tem, da so festivali v Evropi in ZDA zavrnili filme, ki jih je posnel med pandemijo in pričajo o prvem popolnem zaprtju v Vuhanu in trenjih v Hongkongu. Potem ko so sicer pohvalili filme, festivali nato sporočijo, da "tega ne morejo pokazati" zaradi strahu pred izgubo dostopa do kitajskega trga, je o tej dvoličnosti dejal Aj. Dodal je, da v nasprotju s filmi njegova umetniška dela lažje potujejo po različnih prizoriščih, saj je njegov umetniški jezik težje interpretirati.
"Moje delo je povezano z novim besediščem, zato je težko za nekoga, ki nima popolnoma nobenega znanja. Potreben je študij. Ne naredim dela, zato da bi ugajalo občinstvu. Ampak vedno želim povedati nekaj, kar je nujno," je še dodal.
Tri leta za izdelavo skulpture s pomočjo muranskih mojstrov
Za izdelavo osrednje skulpture na aktualni razstavi so bila potrebna kar tri leta. Izdelana je namreč s pomočjo umetnikov v steklarskem ateljeju na beneškem otoku Murano, pri čemer so uporabljali tri tehnike: tradicionalno muransko pihano steklo, voščene kalupe in kalupe za brizganje. Lastnik ateljeja Adriano Berengo je dejal, da si je več let prizadeval, da bi lahko zagotovil sodelovanje z umetnikom, ki ga občuduje zaradi njegovih trdnih političnih prepričanj. "Pokaže svoj obraz. Ne skriva se. Pripravljen je tvegati svoje življenje in to je na Kitajskem tudi storil," je dejal Berengo.
Razstava je v Benetkah na ogled do 27. novembra, viseča skulptura bo nato odpotovala v Muzej oblikovanja v Londonu. Po Berengovih besedah si potem obetajo kupca, glede katerega je dejal: "To mora biti velik muzej. Kako lahko sicer obdržiš takšno umetnino?"
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje