Prvo od predavanj, ki bodo v Mestnem muzeju Ljubljana potekala pod naslovom Arheologija od blizu, se bo začelo prihodnji torek ob 18.00, posvečeno pa bo raziskavam Ljubljanskega gradu. Martin Horvat, ki je v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane zaposlen kot arheolog, kustos za srednji vek ter vodja dokumentacijske službe, je leta 1987 prevzel zahtevne arheološke raziskave na Ljubljanskem gradu. Medtem ko prejšnja raziskovanja niso prinesla pomembnejših izsledkov, so tokratne raziskave končno potrdile že skoraj ovrženo tezo, da je bil grajski grič poseljen že v prazgodovini, in sicer v srednji in mlajši bronasti dobi.
Obenem so izkušnje arheologa s tega terena zanimive tudi zaradi posebnosti časa, konca osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so teren zaznamovale nacionalne napetosti med izvajalci gradbenih del in njihovimi nadzorniki.
Eden največjih arheoloških projektov v Ljubljani
Izkopavanja na Kongresnem trgu bo osvetljeval na dveh predavanjih. Območje Kongresnega trga in parka Zvezde se v celoti razteza čez arheološko najdišče, zato veljajo tamkajšnja izkopavanja za enega največjih arheoloških projektov v mestnem jedru Ljubljane. V skladu s pričakovanji so izsledki raziskav na Kongresnem trgu potrdili, da gre za območje, ki ga je človek strnjeno poseljeval že od obdobja prazgodovine.
Izjemno odkritje srednjeveškega špitala
Čeprav gre za mlajše obdobje, so najdbe iz obdobja, ko se je začela razvijati srednjeveška Ljubljana, zelo redke. Ležijo namreč pod območji, kjer je še danes strnjeno mestno jedro, zato je bilo veselje stroke ob odkritju temeljev t. i. špitala ali srednjeveške ubožnice in gostišča za popotnike na območju današnje Stritarjeve in Mačkove ulice toliko večje. Ker je bila načrtovana trasa komunalnih vodov na pobudo arheologov spremenjena, so arheologi to najdišče dokumentirali, nato pa pokrili z zaščitnimi nasutji in ga tako ohranili za prihodnost.
Na Krojaški ulici so jih navdušile sledi predurbane faze srednjeveške poselitve. Preseneča predvsem odkritje lesenih objektov in obrežnih struktur ob Ljubljanici, ki sodijo v 10. in 11. stoletje, torej v čas samih zametkov srednjeveške Ljubljane.
Slovansko grobišče pri Šempetrski cerkvi
Izkopavanja so potrdila tudi pričakovanje, da se na območju Šempetrske cerkve z okolico, najstarejše farne cerkve v mestu, razprostira slovansko grobišče. Na velikem delu grobišča iz 9. do 11. stol. odkritih skoraj 200 slovanskih grobov z dobro ohranjenimi skeleti. Na območju današnjega Vodnikovega trga pa je nekoč stal frančiškanski samostan s cerkvijo, posvečeno Mariji Vnebovzeti. V eni od dveh kapel so našli bronasto posodo, ki dokazuje, da je med pokojniki tudi Ferdinand II. knez Auersperg (1655-1706).
500 let stara otroška figurica
V Turjaški palači so arheologi razkrili ostanke iz kulture žarnih grobišč, železne dobe, odkrili so del rimske ceste, ki je povezovala Emono s pristaniščem na Ljubljanici, pa tudi dragoceno najdbo otroške figurice, ki jo je pred približno 500 leti deklica izgubila v vodnjaku.

Predavanja, ki bodo potekala v konferenčni dvorani Mestnega muzeja Ljubljana, si bodo sledila vsak četrtek v mesecu. V prihodnjem letu bosta ciklus predavanj o raziskavah na lokacijah Špica in Slovenska cesta (Emonika) nadaljevali arheologinji Irena Šinkovec in Bernarda Županek.