Na področju slovenske kulturne dediščine je ministrica poudarila predvsem varovanje, ohranjanje in promocijo. Za nadomestitev nepovratnih evropskih sredstev za kulturno dediščino je bil predlagan zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, ki čaka na uvrstitev na sejo vlade.

Poleg tega na ministrstvu želijo, da bi v našem okolju veljala kulturna raznolikost, kar po ministričinih besedah pomeni tudi, da je treba varovati in krepiti materni jezik ter promovirati slovensko kulturo.
Načrtovano je delovanje za vzpostavitev močnega kulturnega ustvarjalnega sektorja, poleg tega želijo, da se uredi področje avtorskih pravic. Te sicer niso pod pristojnostjo ministrstva za kulturo, zato na ta del nimajo tolikšnega vpliva. Dostopnost kulture želijo doseči v Sloveniji, ob skrbi za kulturo etničnih skupnosti pa posebno pozornost namenjajo Slovencem v zamejstvu in po svetu, je poudarila ministrica.

Dialog z akterji na kulturnem področju
Ministrstvo vodi dialog z vsemi akterji in zainteresiranimi skupinami. Za zdaj že delujeta dve dialoški skupini, imenovana je tudi skupina za pomoč pri pripravi strategije na področju medijev, v kratkem bo imenovana skupina za pomoč pri pripravi strategije za področje arhitekturne politike, načrtujejo pa tudi skupino za pomoč pri posodobitvi kulturnega sistema.

Ministrica je poudarila, da je bilo ministrstvo, ko ga je prevzela konec lanskega septembra, v izjemno slabem finančnem položaju. Integralni proračun je bil za 22 milijonov nižji kot konec leta 2012, poleg tega je kultura v finančni perspektivi 2014-20 ostala brez prednostne naložbe za črpanje nepovratnih evropskih sredstev.

Zato so na ministrstvu pospešili črpanje evropskih sredstev iz finančne perspektive 2007-2013, poleg tega pridobivajo nepovratna evropska sredstva za izvedbo evropskih projektov pri drugih ministrstvih. Trenutno so pridobili sredstva skupaj s slovensko udeležbo v višini 25,5 milijona evrov, za sredstva za kulturne projekte pa se dogovarjajo še z ministrstvi za okolje in prostor, za izobraževanje, znanost in šport, za javno upravo ter za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Pomembne posodobitve zakonov
Veliko pozornost so v prvem letu mandata namenili področju zakonodaje. Pripravili so sedem novel zakonov in en popolnoma nov zakon. Če bodo vse spremembe potrjene v državnem zboru, bo po ministričinih besedah med drugim z novelo zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi doseženo izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi.

Z napovedano novelo zakona o Slovenskem filmskem centru bo država omogočila finančne spodbude na področju filmske produkcije, kar bo spodbudilo več zaposlitev na področju domače filmske produkcije. Kot je še povedala ministrica, je sedem zakonov že uspešno prestalo javno obravnavo, dva sta bila sprejeta na vladi in sta v postopku v parlamentu, trije zakoni čakajo na uvrstitev na sejo vlade.

Približanje NPK-ja 2014-2017 realnemu stanju
Na ministrstvu pripravljajo tudi spremembe nacionalnega programa za kulturo 2014-2017. Kot je povedala ministrica, je zdaj ta zastavljen tako, da bi za izvedbo vseh načrtovanih dejavnosti do leta 2017 potrebovali dodatnih 805 milijonov evrov, ker je v trenutnih finančnih razmerah nerealno. "Vemo, da moramo program uskladiti z realnimi možnostmi, da bi ga lahko sploh izvedli," je še razložila Bizjak Mlakarjeva.

NSK napovedal protestni shod proti nižanju sredstev
Na predvideno grobo zmanjševanje proračunskih sredstev za kulturo v prihodnjih dveh letih so se med drugim že odzvali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, Sindikatu Glosa, Društvu slovenskih pisateljev, Slovenskemu centru PEN in Društvu Asociacija. Glasno mu nasprotuje tudi Nacionalni svet za kulturo (NSK), ki je za ponedeljek napovedal izredno sejo.

Na sejo, ki so si jo zamislili kot protestni shod s kratkimi protestnimi izjavami, so povabili tudi predsednika vlade Mira Cerarja in finančnega ministra Dušana Mramorja. "Gospod predsednik, svoj mandat ste začeli tako, da ste prisluhnili predstavnikom slovenske kulture. Zdaj je naslednja priložnost, zato vaju skupaj z ministrom za finance vabimo, da se udeležita protestne seje," so zapisali v poslanem pismu.

"Kultura takšnih krčenj ne more preživeti"
Izredno sejo so sklicali, ker je vlada za leto 2016 predvidela znižanje sredstev za kulturo za 17 milijonov evrov, v letu 2017 pa za 19 milijonov evrov. "Takšnih krčenj slovenska kultura ne more preživeti brez velike in trajne škode. V času gospodarske rasti je zniževanje sredstev za kulturo nedopustno," so prepričani člani sveta.

NSK spremlja kritične razmere na številnih področjih kulturne ustvarjalnosti in ugotavlja, da je nekajletni niz varčevalnih ukrepov najbolj okrnil programska sredstva, prav od teh pa je odvisen odločilni del ustvarjalne živosti slovenske kulture. Dodatno varčevanje bo po mnenju sveta povzročilo potencirano škodo predvsem na kakovosti umetniških produkcij, so še zapisali v pismu.

"Kar so v proračunu številke, so v resničnem življenju ustvarjalni ljudje"
"To, kar so v državnem proračunu številke in strošek, so v resničnem življenju ustvarjalni ljudje, delovna mesta in dejavnosti, ki tej družbi tudi dajejo - ne samo nekaterim nepredstavljive kulturne vrednote -, ampak celo v številnih oblikah vračajo vloženi denar, zvišujejo BDP. Če v tem državno ekonomskem krogu ne boste razumeli vloge kulture, potem se bomo zelo kmalu spraševali tudi o smislu in upravičenosti lastne države."

Sviz: Kultura naj postane prioriteta
Sindikat Sviz ob napovedih o ponovnem zmanjševanju sredstev v kulturnem proračunu ministrico za kulturo in celotno vlado poziva, naj prepoznata kulturo kot razvojni dejavnik družbe in ji zagotovita dovolj sredstev, da bo lahko tudi v prihodnje ohranjala kakovost in se še krepila. Prepričani so, da bo ponovno rast kulture in njeno učinkovitejše upravljanje omogočilo vsakoletno povečevanje proračunskih sredstev, zato podpirajo zahtevo, da kultura postane prioriteta na vladni ravni tudi finančno, saj se bo le tako lahko ustavilo njeno nadaljnje pustošenje in zagotovilo državljanom prepoznavno identiteto.

V Glosi so poudarili, da slovenskemu narodu obstanka "niso izbojevale banke, borzni mešetarji in trgovci z novci vseh sort, pač pa kultura, mojstri in ljubitelji besede, zvoka in slike". Ob tem upajo, da ga bodo v prihodnje lahko tudi današnji umetniki. "Kultura je narodova bit. Je čvrst, uspešen in tudi finančno perspektiven temelj naše prepoznavnosti v tem globalnem, pogoltnem svetu. Kultura mora biti temeljna skrb vsakokratnega ministra za kulturo in celotne oblasti, država pa mora spodbujati, varovati in razvijati to krhko področje, ne glede na drugačne interese," so zapisali. Kulturne dejavnosti morajo po mnenju Glose ostati javne dobrine, pri čemer ne sme prevladati tržna miselnost, ki ne teži k osnovnim ciljem po ohranjanju, varovanju in skrbi za kulturno-umetniško dediščino.