Nacionalni svet za kulturo je na današnji seji obravnaval predloga zakonov o varovanju kulturne dediščine in medijih. Ob prvem so izrazili pomislek glede njegove obsežnosti, zaradi katere bi bil po njihovem mnenju na mestu samostojen zakon o muzejih.

Sorodna novica Kako bomo varovali slovensko kulturno dediščino?

V uvodu je predlog zakona o varovanju kulturne dediščine predstavil državni sekretar na ministrstvu Matevž Čelik Vidmar. Spomnil je, da je iz muzejske stroke prišla močna pobuda za samostojni muzejski zakon, se je pa nato ta močno angažirala pri pripravi aktualnega zakonskega predloga. Kot je poudaril, želijo z novim zakonom narediti postopke preglednejše, olajšati sodelovanje med akterji z različnih področij varovanja kulturne dediščine in poskrbeti za boljše pravno varstvo kulturne dediščine, zakon pa vključuje tudi novo področje – varstvo kulturne dediščine v izrednih razmerah.

O prenovi zakona o varstvu kulturne dediščine
Predsednica predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije (SMS) Alenka Černelič Krošelj je povedala, da je SMS prvi predlog za nov zakon podal že leta 2012. V SMS-u sicer še vedno menijo, da bi potrebovali področni zakon, so pa skozi ves proces nastajanja aktualnega zakonskega predloga dajali predloge, povezane z dejanskimi potrebami in razvojem muzealstva v Evropi. Prenovo zakona o varstvu kulturne dediščine sicer pozdravljajo in tudi že pripravljajo svoj odziv nanj.

Med stvarmi, ki se jim zdijo še potrebne razprave in na katere bodo podali svoje predloge, je med drugim omenila poimenovanje občinski muzej, s katerim se, kot je dejala, ne istovetijo. Dotaknila se je lastništva dediščine v muzejih, še posebej regionalnih, zanimalo jo je, kako je z arhivi arheoloških najdišč, dotaknila se je tudi predvidenega prostega vstopa za otroke in mladostnike do 16. leta starosti, pri katerem bi bilo treba upoštevati izgube, ki jih bodo muzeji zaradi tega imeli, ter deležev občinskega in državnega financiranja javne muzejske službe.

Odprli vprašanje zasebnih zbirk in arhivov polpretekle zgodovine
Strokovna vodja in podpredsednica društva Asociacija Polona Torkar pa je opozorila na tri točke, ki zadevajo posameznike in nevladne organizacije na področju kulture in varovanja kulturne dediščine, ki jih zakon po njihovem mnenju ne zajema v zadostni meri. Med drugim tako ni ustreznih pravnih podlag, ki bi lastnikom in varuhom umetniških zbirk in arhivov, ki so vezani na manj preteklo zgodovino in jih hranijo predstavniki neodvisne kulture, omogočali pridobivati sredstva za ustreznejšo hrambo omenjenih zbirk, je povedala.

Sorodna novica Bo novi zakon o medijih izboljšal njihov položaj?

V razpravi je bil član sveta Franci Krevh skeptičen glede v zakonu predvidenega brezplačnega vstopa za otroke in mladostnike. Članica sveta Majda Širca Ravnikar meni, da glede na obsežnost zakonskega predloga ne bi bilo nič narobe, če bi muzeji imeli svoj zakon, zanimalo jo je tudi, kam se lahko obrnejo filmarji po sredstva za zaščito filmske dediščine. Po mnenju člana sveta Martina Srebotnjak ostaja avdiovizualna dediščina pastorka znotraj vseh zakonskih rešitev, ki so trenutno v obravnavi, član sveta Uroš Korenčan pa meni, da se ponekod v preveč stvari prenaša na podzakonske akte in da bi bil glede na obseg zakonskega predloga na mestu samostojen muzejski zakon.

Velike spremembe zakona o medijih
Predlog zakona o medijih je predstavil državni sekretar na ministrstvu Marko Rusjan. Spomnil je, da je bil aktualni zakon sprejet leta 2001, nato so sledili le manjši popravki, medtem ko so na področju medijev velike spremembe. Med glavnimi nameni zakonskega predloga je poudaril, da želijo urediti dodatno podporo države tistim medijem, ki so sicer v zasebni lasti in ki delujejo v javnem interesu.

V razpravi so se člani sveta med drugim dotaknili pasti umetne inteligence in vplivnežev, te zakonski predlog zadeva v določenih členih. Posvetili pa so se tudi sovražnemu govoru in digitalizaciji.