Vladni predlog novele zakona se loteva tudi postopkov financiranja posebnih nalog splošnih in osrednjih knjižnic, s čimer naj bi bile knjižnicam zagotovljene enake možnosti pri pridobivanju sredstev za dopolnjevanje knjižničnih zbirk in nakup računalniške opreme.

Bolj pravično do vrhunskih umetnikov
Ministrica za kulturo Majda Širca je na seji vlade pojasnila, da lahko samozaposleni v kulturi zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obvezno zdravstveno zavarovanje od najnižje pokojninske osnove za socialno in zdravstveno zavarovanje. Dohodkovni cenzus se v tem primeru ugotavlja vsako leto na podlagi odločbe o odmeri dohodnine na letni ravni.

Vložena novela predlaga triletno povprečje dohodkov, ki naj bi se upoštevalo pri ugotavljanju dohodkovnega cenzusa. Takšna zakonska določba po ministričinih besedah pomeni prilagoditev naravi umetniškega ustvarjanja. Obenem gre tudi za bolj pravično omejevanje pravice do plačila prispevkov za tiste vrhunske umetnike, ki nimajo zagotovljenih običajnih razmer za delo v daljšem, to je triletnem obdobju.

Na podlagi veljavne zakonodaje se pri ugotavljanju dohodkovnega cenzusa upoštevajo tudi dohodki iz delovnih štipendij in dohodki iz nagrad na področju kulture, kar po Širčinem pojasnilu izniči pomen teh dohodkov. Novela zakona predlaga, naj se se pri ugotavljanju cenzusa ti dohodki odštejejo. Od dohodkov se že zdaj odšteva tudi plačilo prispevkov za socialno varnost, ki jih samozaposleni v kulturi plačuje sam. Predlog novele zakona na novo določa, da se od dohodkov, ki so podlaga za ugotavljanje dohodkovnega cenzusa, odštevajo tudi obračunani obvezni prispevki za socialno varnost, plačani iz državnega proračuna.

Namesto razpisov neposredni poziv knjižnicam
Predlog novele prinaša tudi neposredni poziv v povezavi s postopki financiranja posebnih nalog splošnih in osrednjih knjižnic. Po besedah ministrice v primeru javnega razpisa obstaja nevarnost, da nekatere knjižnice spregledajo razpis, z neposrednim pozivom pa naj bi bile knjižnicam zagotovljene enake možnosti pri pridobivanju sredstev za dopolnjevanje knjižničnih zbirk in nakup računalniške opreme.

Širca je soglašala z dopolnili, ki so jih vložile koalicijske poslanske skupine, ni pa soglašala z dopolnilom iz vrst opozicijskega SDS-a, ki je predlagal črtanje predlaganih členov v zvezi s postopki financiranja posebnih nalog splošnih in osrednjih knjižnic. Rudolf Petan iz SDS-a je izrazil mnenje, da v primeru postopkov financiranja knjižnic neposredni poziv ne more zagotoviti enake preglednosti kot javni razpis. Opozoril je tudi, da nadomestitev javnega razpisa z neposrednim pozivom kljub dobremu namenu predlagatelja prinaša nevarnost neenake obravnave knjižnic oziroma privilegiranja tistih knjižnic, ki so bližje aktualni oblasti.

Predlog razveljavlja sporni odstavek o odpovedi pogodbe
Predlog novele tudi razveljavlja peti odstavek 55. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je v postopku presoje pred ustavnim sodiščem. Odstavek določa, da delavec, zaposlen v javnem zavodu na področju kulture, ki se mu redno odpove pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, nima pravice do odpravnine zaradi odpovedi iz poslovnega razloga, če izpolnjuje pogoje za upokojitev.

Omenjena določba po ugotovitvah višjega delovnega in socialnega sodišča delavce oziroma javne uslužbence, za katere velja, v tem primeru ne obravnava enako kot preostale javne uslužbence, za katere velja druga zakonodaja.