Kultura za povezano družbo, kultura kot javno dobro, kultura trajnostno prihodnost – to so trije cilji, ki jih zasleduje novi nacionalni program za kulturo do leta 2031. Program, o katerem je do sedaj bila sprejeta resolucija, naj bi predstavljal okvir za politike na področju kulture, torej za sistemske pogoje, v katerih kultura živi.
Kako pomemben dokument je to, lahko izpeljemo iz razmišljanja o pomenu kulture, ki ga je za oddajo izpeljala filozofinja Alenka Zupančič: "Zdaj, če je vprašanje, ali lahko živimo brez umetnosti ali lahko živimo brez kulture. Jaz mislim, da je odgovor podoben kot pri prelepljenosti prebivalstva. Če nek določen odstotek ljudi nikoli ne konzumira kulture, umetnosti, bomo še vedno vsi zdravi, ker bo družba kot taka dihala, bo živela in naš življenjski prostor ne bo omejen le na kvadraturo, ampak bo imel neko širšo dimenzijo.
Če pa zdaj več kot toliko ljudi ne samo da tega ne konzumira, ampak začne tudi aktivno razlagati, kako kulture ne potrebujemo, kako to škoduje družbi in samo pobira denar, se znajdemo v popolnoma drugi situaciji. In v deželici, kot je Slovenija, se bo zgodilo, da se nam bo že tako majhen življenjski prostor skrčil na neko nulto točko, ne bo ga več, zaprli bomo sami sebe v klet ali pa v penthouse in počasi podihali ves zrak in pojedli drug drugega. Da, na nek način ne moremo živeti brez kulture in umetnosti."
Alenka Zupančič je bila ena od akterjev in akterk v polju kulture, ki so podali izhodišča za vprašanja za ministrico za kulturo. Asta Vrečko je 16. ministrica za kulturo v samostojni Sloveniji, če ne upoštevamo začasnih ministrov, upoštevamo pa Žigo Turka, ki je vodil združeno ministrstvo izobraževanje, znanost, kulturo in šport.
Neobhodna posodobitev sektorja
Prihodnje leto bo njen resor razpolagal z 271,7 milijona evrov, kar je več kot letos. Katera so po ministričinem mnenju prioritetna področja, boste izvedeli danes zvečer. Predvidevamo lahko, da bo govorila tudi o posodabljanju sektorja, za katerega je večkrat slišati, da v njem prevladuje neke vrste 'zatečeno stanje'.
Da številni, ki so dejavni v kulturi, trenutnemu vodstvu ministrstva priznavajo posluh za področje kulture, je v svojem izhodišču za vprašanji ministrici poudaril tudi predsednik nacionalnega sveta za kulturo Jurij Krpan: "Opažamo, da gre za tehten premislek in namero, ki je zgodovinska, ker vemo, da se že od osamosvojitve dalje ukvarjamo z vprašanjem posodabljanja kulturnega sektorja, s posodabljanjem kulturnega modela kot takega in ocenjujemo, da so tu narejeni prvi pomembnejši koraki k temu posodabljanju in spremembam."
Prva 'fronta' boja za posodabljanje je gotovo ZUJIK oziroma Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki tudi sam potrebuje posodobitev. Na obzorju sta dve posodobitvi, predvsem pa naj bi celoten sektor začel delovati bolj razumno in naj bi bil razvojno naravnan. Podrobnejša pojasnila bo podala ministrica Vrečko.
Kam bi morali usmeriti finančne tokove?
Nedavno nas je lahko pretresla ali pa streznila objava raziskave o bralni pismenosti, založništvu in nakupovanju knjig. Kar 42 odstotkov Slovencev v zadnjem letu dni ni prebralo niti ene knjige. Predsednica slovenskega centra PEN Tanja Tuma kot veliko težavo zaznava promocijo branja in nakupovanja knjig v knjigarnah. Prav slednje so po njenem mnenju nekako najšibkejši člen knjižne branže in jim je treba pomagati. Kaj lahko k temu prispeva ministrstvo za kulturo?
Od državnih sredstev je neobhodno odvisna tudi filmska umetnost, ki bo sicer naslednje leto dobila pet milijonov evrov več kot letos oziroma 14,4 milijona. Režiser Matevž Luzar iz društva slovenskih režiserjev in režiserk meni, da je dvig sredstev zadnja možnost, da se reši slovenski film: "Ni pa to rešitev vseh težav s tem smo ujeli zadnji vlak, treba pa se je obrniti v prihodnost in nekako zagotoviti še dodatna sredstva, ki bodo še dodatno pripomogla k razvoju celotnega področja."
Ministrica Vrečko meni, da je film ena najbolj demokratičnih umetnosti in tudi zato bo zanimivo slišati njen pogled na sektor, za katerega je sicer znano, da finančna sredstva prek gospodarstva tudi vrača, poleg tega pa producenti praviloma poiščejo tudi izvenproračunska sredstva financiranja.
Ko neoliberalna miselnost vdre v polje kulture
V svojem izhodišču za ministrico je igralka Iva Babić razdelala težave gledališkega področja. V izhodišču je poudarila, da v vse pore javnega življenja, tudi v gledališča vdira neoliberalna miselnost: Zapirajo se delovna mesta in zaposleni so vedno bolj izčrpani. Zaradi večnega varčevanja težko angažirajo dovolj svobodnih umetnikov in umetnic. Ali se bo ministrstvo ukvarjalo s standardi in normativi za zaposlene v javnih zavodih, ali se bo ukvarjalo s pretirano komercializacijo zaradi manj subvencioniranja ali namerava odpirati nova delovna mesta, ki so edini pravi ukrep proti prekarizaciji …
Medijski zakon – eno so predvolilne obljube, drugo pa realnost
Ena od prioritet kulturne politike bi moral biti tudi medijski zakon, ki ga novinarska srenja že dolgo pričakuje. Ali kot je povedal Gašper Andrinek, predsednik društva novinarjev Slovenije: "Te neke predvolilne obljube vedno ostanejo le črka na papirju medijskega zakona v resnici ni, čeprav se napoveduje že celo leto. Dobivamo različne informacije, kdaj naj bi bil sprejet, ampak kar nekako ni. Razmere pa se zaostrujejo, poslabšujejo, vidimo tudi, da se grozi z odpuščanji v različnih medijih. Poleg tega se ekonomska situacija vseh medijev res slabša, vključno z javnimi mediji. In to je nekaj, kar je skrb vzbujajoče, saj posledično trpi profesionalno narejena vsebina, trpijo uredništva, na koncu trpi tudi javnost."
Živahno, a zapostavljeno področje mladinskih kultur
Še eno pogosto prezrto področje kulturne politike pa je izpostavil etnolog Rajko Muršič, in sicer infrastrukturo za decentralizirano mladinsko kulturo: "Trenutne mladinske politike ne podpirajo kulturne ustvarjalnosti mladih. Glasba, ki je najpomembnejša prostočasna dejavnost mladih, je popolnoma izvzeta iz vseh dokumentov mladinskih kultur, kar pomeni, da je ministrstvo za kulturo dolžno podpirati, financirati delovanje mladih na tem terenu. Tukaj govorimo o izjemnih klubih, kot je MKNŽ v Ilirski Bistrici ali pa Mink v Tolminu. To so kraji, ki so sorazmerno majhni, ampak dajejo izjemne prispevke k celotni slovenski kulturi, predvsem v rocku in alternativnih glasbah."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje