Monumentalne skulpture so preživele tako plenjenje mongolskega osvajalca in bojevnika Džingiskana, stoletja vojn in vremenskih vplivov. Vse do marca pred enajstimi leti, ko so talibanske vojaške sile več tednov z eksplozivom in tankovskim orožjem uničevale dve kolosalni figuri, eno visoko 55, drugo 38 metrov. Foto: EPA
Monumentalne skulpture so preživele tako plenjenje mongolskega osvajalca in bojevnika Džingiskana, stoletja vojn in vremenskih vplivov. Vse do marca pred enajstimi leti, ko so talibanske vojaške sile več tednov z eksplozivom in tankovskim orožjem uničevale dve kolosalni figuri, eno visoko 55, drugo 38 metrov. Foto: EPA
Bamiyan
Danes so ostale le še velike niše, ki spominjajo na nekdanjo prisotnost kipov. Foto: EPA
Bamiyan
Leta 2005 so s podporo Icomosa preiskali in očistili dno niše, v kateri je nekoč stal več kot poldrugo tisočletje star kip Bude. Foto: EPA

Marca leta 2001 so talibani uničili kipe v okviru pogroma, usmerjenega proti predislamski umetnosti, ki so jo videli kot žalitev svoji veri. "Uničeni so bili v konfliktu, ki je pustošil Afganistan, da bi spodkopali moč kulture kot povezovalne sile afganistanskega ljudstva," pravi generalna direktorica Irina Bokova.
Z namenom, da bi rešili, kar se rešiti da, in ohranili kulturno dediščino ter ostanke več kot 1.500 let starih kipov Bud, ki so 'varovali' budistični samostan v dolini, so se strokovnjaki zbrali na tridnevnem srečanju v Parizu, poroča CNN.
Unesco, ki je v sklepni fazi konservacije niš in stenskih poslikav, pa ni najbolj naklonjen ponovni rekonstrukciji in postavitvi figur. Prizadeva si 'zgolj' ohraniti 5.000 fragmentov, ki so nekoč tvorili celoto velikega svetovnega umetniškega zaklada. Danes so na mestu kipov Bud, najmanjši je bil visok kakšnih deset ali enajst nadstropij, ostale le še monumentalne jame, izklesane v živo skalo, ki se pne nad pokrajino. Ohranjene fragmente večjih in povsem drobnih oblik hranijo na različnih zatočiščih.
Za ali proti rekonstrukciji?
Profesor Erwin Emmerling s tehniške univerze v Münchnu meni, da je mogoče rekonstruirati kip ženske Bude, s pomočjo fragmentov in drugih materialov, vendar pa ne bi bil nujno natanko takšen, kakršen je bil izvirnik. Emmerling pravi, da bi za uresničitev potrebovali pravo manjšo tovarno v dolini Bamiyan, saj bi v nasprotnem primeru morali 1.400 kamnov, med katerimi tehtajo nekateri tudi po dve toni, prepeljati v Nemčijo. Kljub načelnemu Unescovemu nasprotovanju rekonstrukciji, bo Emmerling svoje izsledke predstavil na konferenci. Ne glede na odločitev v Parizu, pa pripada končna beseda afganistanski vladi.
Nekoč pisano obarvane figure
Nedavna analiza fragmentov, ki so jo opravili na münchenski tehnični univerzi, je pokazala, da so bili nekoč kipi pobarvani z modrimi, rožnatimi, oranžnimi in rdečimi odtenki, zaradi bledenja barv pa so jih večkrat restavrirali oziroma osvežili.
Iskanje in konserviranje poškodovanih fragmentov se je začelo leta 2003 s podporo francoske, britanske, italijanske in japonske vlade, še isto leto pa je Unesco kulturno krajino in arheološke ostanke doline Bamiyan uvrstil na seznam ogrožene svetovne dediščine.