Paranoični romunski avtokrat, ki je deželi z železno roko vladal med letoma 1965 in 1989, ko je bil zrušen in usmrčen, je bil obseden z mislijo, da ga skušajo sovražniki zastrupiti.

Jeklena vrata iz uvoda vodijo v majhno sobico - meri le 25 kvadratnih metrov -, ki je opremljena z dobrim prezračevalnim sistemom in debelimi zidovi. Prostor je služil kot "tranzicijski bunker", kot je za agencijo EFE pojasnila vodnica Roxana Iliescu. Prostor, ki nima kuhinje ali vsaj kopalnice, bi ob morebitni krizni situaciji najpomembnejši človek v deželi uporabljal le za kratek čas.

Nova turistična atrakcija?
Pomladna palača (Palatul primaverii) v Bukarešti, kjer je Ceausescu z družino živel v obdobju svoje 24-letne vladavine, je pred dobrim letom dni odprla vrata za javnost; pred tem je bila več kot četrt stoletja pod ključem. Bunker je za javnost dostopen šele od konca lanskega leta.

Niso se ohranili nobeni podatki v povezavi s tem, kdaj je bil bunker zgrajen in ali je bil kdaj z zunanjim svetom povezan s kakšnim predorom. "Kolikor vemo, bunkerja Ceausescujeva družina nikoli ni uporabila," pravi vodnica. Zaklonišče je od komunističnih časov pa do danes ostalo poponoma nespremenjeno. Stene okrog velike mize, obdane z izrezljanimi stoli, so okrašene z umetninami, ki jih je diktator dobil v dar.

Spomin na rojstni kraj
Mali prostor, ki vodi v bunker, se imenuje "soba Scornicesti" - ime je poklon Ceausescujevemu rojstnemu kraju, ki leži približno 150 kilometrov vzhodno od prestolnice. "Okrašen je tako, da naj bi ga spominjal na domači kraj," je pojasnila Iliescujeva.

Kult strahospoštovanja
Na poti iz bunkerja morajo obiskovalci skozi hodnik, okrašen s prizori obožujočih množic, ki pozdravljajo voditelja in njegovo ženo Eleno. Kult osebnosti, ki ga je okrog sebe zgradil Ceausescu, je bil namreč neverjeten še celo po stalinističnih merilih. Kot generalni sekretar komunistične partije, predsednik države in predsednik državnega sveta v eni osebi je imel tako rekoč neomejeno moč.

Razkošje, o kakršnem je narod lahko le sanjal
Pomladna palača, ki je bila dokončana sredi šestdesetih let, se razteza na več kot štiri tisoč kvadratnih metrih najpremožnejše četrti Bukarešte in ima več kot 80 sob. Opremljena je na primer tudi z zasebno kinodvorano (družina je rada gledala vesterne, ki so bili v Romuniji sicer prepovedani), notranjim bazenom in čudovitim rastlinjakom, v katerem se bohotijo palme in druge eksotične rastline. Po vrtu okrog palače se še vedno potikajo pavi, potomci tistih, ki jih je gojila predsednikova družina.

Samooklicani "genij iz Karpatov"
Dom samooklicanega "genija iz Karpatov", ki je imel rad tudi epiteta "Donava misli" in "Veliki dirigent", je okrašen z lestenci iz muranskega stekla, dragocenimi figurami iz porcelana in marmorjem. Ceausescu se je na oblast povzpel leta 1965; njegov predhodnik je bil Gheorghe Gheorghiu-Dej, na oblasti vse od prisilnega odstopa kralja Mihaela (1947). Diktatorjevo vladavino so zaznamovali stroga cenzura, čistke, nepotizem in brutalna represija še tako tihih oporečnikov; še celo zavezniki so v njem videli najbolj rigidno stalinističnega voditelja vzhodnega bloka.

Kaplja čez rob
Ko je predsednik 17. decembra 1989 ukazal streljati na protivladne protestnike v Timisoari, je njegova represija vendarle vžgala iskro upora. Zaradi revolucije sta Nikolaj in Elena iz prestolnice zbežala s helikopterjem -, a ju je pridržala vojska in ju postavila pred vojaško sodišče z obtožbo genocida in gospodarske sabotaže. 25. decembra istega leta sta bila obsojena na smrt in še isti dan usmrčena pred strelskim vodom.

Dobri stari časi?
Skoraj tri desetletja po revoluciji je vse več Romunov (kratkega spomina), ki nostalgično vzdihujejo po "dobrih starih časih". Javnomnenjska anketa je leta 2015 pokazala, da bi več kot 40 odstotkov državljanov danes volila za Ceausescuja. Več kot polovica ljudi trdi, da je bilo življenje v socializmu boljše. Razkošna Pomladna palača je samo eden izmed emblemov nekdanje države, ki v zadnjih letih odpirajo vrata za javnost.