Kakršna koli nova spoznanja o tehniki Johannesa Vermeerja (1632-1675) bodo za umetnostno zgodovino zelo dobrodošla, saj je o mojstru razmeroma malo znanega - zato se ga je med strokovnjaki prijelo tudi ime "uganka iz Delfta". Predvsem njegova tehnika je nekaj, ker je stroko vselej zanimalo, saj je izstopal po izredno natančnem, posledično pa zamudnem načinu slikanja. V tem tiči tudi razlog, da je za seboj pustil številčno precej skromen, zato pa v kvaliteti toliko bolj izstopajoč opus (Vermeerju je pripisanih komaj 37 slik). Kot domnevajo strokovnjaki, mu je uspelo na leto dokončati le po tri naročila.

Do zdaj ni znana nobena risba, ki bi jo ustvaril Vermeer, njegova dokončana dela pa tudi niso najbolj radodarna v razkrivanju priprav in procesa nastajanja slik. Po nekaterih teorijah si je pri delu pomagal s camero obscuro, na kar kažeta uporaba svetlobe in perspektive, ki bi ju stežka dosegel zgolj z zanašanjem na prosto oko.

Zadnji restavratorski poseg pred 24 leti
Oljno sliko dekleta z bisernim uhanom so nazadnje podrobneje analizirali leta 1994 v sklopu konservatorsko-restavratorskega posega v haaškem muzeju Mauritshuis, kjer znamenito delo tudi domuje. "Čeprav restavratorski posegi tokrat niso potrebni, pa je pomembneje to, da je bil na področju neinvazivnih analiz v zadnjih 25 letih narejen ogromen napredek," izjavo muzeja povzema portal Art Daily.

Slika iz okoli leta 1665 od nekdaj navdušuje tako strokovnjake kot širšo javnost - to je delo osvojilo predvsem s knjižno uspešnicio Tracy Chevalier, nato pa še filmsko priredbo, v kateri sta leta 2003 zaigrala Scarlett Johansson kot portretiranka in Colin Firth kot nizozemski mojster.

Vpogled v najmanjši detajl slike
Tako kot v večji meri ostaja neznanka samo Vermeerjevo življenje, saj je razmeroma slabo dokumentirano v arhivih, je še vedno marsikaj neznanega o sliki, Vermeerjevi tehniki in materialih, ki jih je uporabil. Kaj več o tem bodo poskušali ugotoviti v dvotedenskem raziskovalnem projektu, v katerem bodo sliko med drugim preiskali z digitalno mikroskopijo, optično-koherenčno tomografijo in fluorescentnim rentgenom, vse to pa bodo lahko spremljali obiskovalci muzeja.

V sklopu projekta, ki so ga naslovili Dekle v središču, bo v muzeju po besedah vodje raziskovalne službe v Mauritshuisu Abbie Vandivere dva tedna stal eden najbolj razvitih raziskovalnih centrov. Po opravljenih analizah pa bo slika, tako napovedujejo v muzeju, "eno najbolje dokumentiranih likovnih del na svetu."