Tako je tudi misal iz 15. stoletja pristal med vrsto rokopisov, ki so bili nekoč v slovenskih proveniencah, pa so jih na tujih dražbah prodali v neznane zasebne roke. Česa več kot to, da gre za zbiratelja iz Evrope, o novem lastniku ne vemo. Kot smo že poročali, je londonska dražbena hiša Christie's rokopis prodajala skupaj z drugimi dragocenostmi, ki so jih konec 19. stoletja in v prvih štirih desetletjih 20. stoletja zbirali člani družin Bright, Thompson in Yates.

Liturgična knjiga je bila nekoč eden izmed številnih naslovov znamenite knjižnice barona Jožefa Kalasanca Erberga (1771-1843). Njegovo obsežno dolsko biblioteko omenjajo celo notice v rokopisu, na platnicah pa je še danes viden njen pečat. Erberg je v rokopisu našel enega od virov, ko se je namenil napisati literarno, kulturno in politično zgodovino dežele Kranjske, saj obsega tudi opazke, vezane na naše ozemlje.

Misal je sicer nastal nekaj stoletij prej, med letoma 1430 in 1435, najverjetneje na Dunaju, namenjen pa je bil za liturgično rabo v oglejskem patriarhatu. Posebno dragocenost dajejo rokopisu iluminacije vrhunskega knjižnega slikarja tistega časa, anonimnega Mojstra molitvenika Albrehta V., torej iluminatorja, ki je ustvarjal za sam vrh habsburške monarhije.

Kako se je rokopis znašel na britanskih tleh ni znano, verjetno pa je bil za slovenski prostor izgubljen že v 19. stoletju, nekje po baronovi smrti. Dodaten razlog, da je delo tako dragoceno za Slovence, leži tudi v tem, da se je pri nas ohranilo razmerno malo rokopisne dediščine. "Slovenci smo izgubili 99 odstotkov naše srednjeveške pisne dediščine. V Sloveniji imamo 160 rokopisov, v tujini pa za zdaj poznamo 600 odkritih rokopisov. Vsako leto je prodanih nekaj rokopisov, ki so bili svoje čase v slovenskih proveniencah, in ti potem izginejo neznano kam," nam je dan pred dražbo pojasnila umetnostna zgodovinarka s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in naša najvidnejša strokovnjakinja za rokopise in srednjeveško knjižno slikarstvo ddr. Nataša Golob.

Danes je velik del Kalasanceve knjižnice raztresen po vsem svetu, je pojasnila Nataša Golob. "Žalostno je, da je treba iti v Berlin, v univerzitetno knjižnico v Giessnu ali pa v Hannover, da bi videli katerega izmed njih," je še dodala in izrazila nerazumevanje, da si Slovenija na dražbi ne prizadeva pridobiti rokopisa. "Preprosto ne vem, kdo je lahko tako brezbrižen do svojih kulturnih in intelektualnih korenin."

Za dražbo izvedeli tik pred zdajci
Kot so nam pojasnili na ministrstvu za kulturo, do dneva dražbe hiše Christie's o tej niso bili obveščeni. Po njim dostopnih podatkih je londonska hiša Narodno univerzitetno knjižnico o dražbi knjige obvestila v torek, "vendar se zaradi finančnih razmer niso odločili, da bi pobudo za odkup tako drage publikacije naslovili na ministrstvo za kulturo".

Po navedbah ministrstva javni zavodi s področja premične kulturne dediščine in vizualne umetnosti tisti del poslanstva, povezan s pridobivanjem muzejskih in likovnih del, pomembnih za slovensko zgodovino, izvajajo na več ravneh - od pridobivanja del od zasebnikov in zbirateljev, sodelovanja z zasebnimi galeristi do sodelovanja na dražbah doma in v tujini. "Naloga javnih zavodov je, da presodijo, katera dela so tista, ki so tako pomembna, da jih je treba pridobiti v javno last, ministrstvo pa lahko glede na finančne zmožnosti zagotovi sredstva za morebitne odkupe le-teh," so še zapisali.

Javni zavodi izvajajo tako terensko delo kot evidentiranje predmetov skladno s strokovnimi izhodišči in upoštevanjem poslanstva muzeja, ki sta ključnega pomena za strokovno, sistematično, učinkovito in premišljeno izvajanje zbiralne politike ter dopolnjevanje obstoječih oziroma nadgradnjo novih zbirk, še pišejo. Zbiranje predmetov vključuje tudi sodelovanje s posameznimi zasebnimi zbiralci, katerih predmeti in zbirke, z donacijami, volili ali ponudbo oziroma prodajo predmetov lahko preidejo v zbirke muzejev. Ministrstvo dodaja, da strokovni delavci pri evidentiranju sledijo ponudbam dražbenih hiš in se v dražbe tudi vključujejo. Kot primer dobre prakse so spomnili na pridobitev porcelanastega krožnika Moritza Michaela Daffingerja s poslikavo Kekropsove hčerke najdejo Erihtonija po osnutku Franca Kavčiča, ki ga je pridobila Narodna galerija, ministrstvo pa je nakup sofinanciralo s 30.000 evri.

Lani za odkup predmetov namenili 200.000 evrov
Lani je ministrstvo za odkupe predmetov premične kulturne dediščine za muzeje in galerije dodelilo 200.000 evrov, v letu 2014 pa 250.000 evrov. Od tega je bilo za odkupe po predloženih seznamih, prejetih iz javnih zavodov, muzejev in galerij, dodeljenih 75 odstotkov, preostalih 25 odstotkov sredstev pa je zaradi možnosti sofinanciranja nepredvidenih, nujnih odkupov namensko ostalo nerazporejenih, so še sporočili z ministrstva. Spomnili so na še eno delo izjemnega pomena za slovensko kulturno dediščino, in sicer drugi znani izvod Cerkovne ordninge, ki so ga oktobra lani odkrili v knjižnici v Memmingenu, septembra pa bo razstavljen v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice. S postavitvijo bodo zapolnili vrzel v seriji zgodnjih protestantik v zbirki rokopisov NUK-a.