Drago Gajo se zadnjih šest let ne ukvarja le z glasbo, ampak tudi s sodnim postopkom izselitve iz prostorov na Beethovnovi ulici osem v Ljubljani. Foto:
Drago Gajo se zadnjih šest let ne ukvarja le z glasbo, ampak tudi s sodnim postopkom izselitve iz prostorov na Beethovnovi ulici osem v Ljubljani. Foto:
Jazz club Gajo
Poleti se klub iz majhnih kletnih prostorov na Beethovnovi preseli v poletni vrt v bližini.
V 15 letih je v Jazz clubu Gajo nastalo 115 televizijskih oddaj Slovenska jazz scena. Foto: MMC RTV SLO

15 let delovanja Jazz kluba Gajo kljubuje 15-letnemu pustošenju ustvarjalnega snovanja v mestnem središču, ki Ljubljano spreminja v prestolnico potrošniškega primitivizma in barbarstva."
"Poskus, da se klub zapre in izseli, je logična izpeljanka omenjene pridobitniške norosti,
" na zagato svojega kluba opozarja Drago Gajo. Jazz Club Gajo je, je prepričan njegov lastnik in idejni vodja, prvo in edino društvo v javnem interesu na področju kulture pri promociji slovenske džezovske ustvarjalnosti in slovenske književnosti - a kaj, ko ga že približno šest let pestijo težave z odpovedjo najemne pogodbe. Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da kluba, ki je društvo v javnem interesu, lastnik prostorov (družba Intertrade ITA) brez soglasja Mestne občine Ljubljana ne sme vreči na cesto. Tožnik je nato tožbo prekvalificiral nanj kot na fizično osebo, je za MMC razložil Gajo, in jo tako dobil.
Če se bodo odločili izvesti deložacijo, bo pred klubom zrasel živi zid
Zadeva se je vlekla do vrhovnega sodišča, ki je ugodilo predlogu za revizijo pravnomočne sodbe višjega sodišča, ki je klubu narekovala izselitev. Sodnica se ni zaenkrat izrekla še niti za deložacijo niti proti njej, za 10. junij pa je že napovedan prihod sodnega izvršitelja in selitvenega servisa, ki naj bi klub "odstranil" z Beethovnove. Gajo se medtem poteguje za odlog deložacije do končne razsodbe vrhovnega sodišča.
Če bi do najhujšega vendarle prišlo, napoveduje, da se je za svojo pravico pripravljen boriti tudi fizično: z najbolj gorečimi podporniki bodo pred klubom postavili živi zid, obljublja. (Na Facebooku se je medtem skupini "Sem proti nasilni izselitvi Jazz cluba Gajo" v dveh dneh pridružilo več kot 600 ljudi.) "Načrta B", torej morebitne lokacije, kamor bi klub lahko preselil, Gajo nima.

Kulturniki priskočili na pomoč
V slovenski kulturni javnosti kroži tudi peticija v podporo osrednjemu ljubljanskemu jazz klubu. "Ker nočemo živeti v Sloveniji brez duše in ustvarjalne svobode, nasprotujemo nasilni izselitvi Jazz Cluba Gajo iz prostorov na Beethovnovi 8. Z ukinitvijo ali odstranitvijo kluba iz obstoječih prostorov bi bila ljubljanski in slovenski kulturi napravljena škoda, ki bi jo bilo težko popraviti," je zapisano v peticiji, ki jo je podpisala vrsta uglednih kulturniko, med drugim Milan Dekleva, Drago Jančar, Boris A. Novak, Feri Lainšček, Milan Jesih, Mitja Čander, Oto Pestner, Aleš Berger, Manca Košir, Boris Cavazza, Aleš Šteger, Lojze Kranjčan, Hugo Šekoranja, Alenka Godec, Tone Janša, Nada Žgur, Primož Grašič in Janez Gregorc ter tudi Društvo slovenskih pisateljev, Založba kaset in plošč RTVS, Kulturno-umetniški in glasbeni program TVS, Big band RTVS, Konservatorij za glasbo Ljubljana in Društvo dramskih umetnikov. Pristojne institucije, medije in najširšo slovensko javnost naprošajo, naj podprejo prizadevanja za ohranitev Jazz Cluba Gajo.

Ministrstvo in MOL primakneta 40 tisočakov na leto
Glavna oziroma edina financerja kluba sta ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana, ki prispevata 70.000 evrov na leto. "Ko odštejemo 40.000 evrov iz naslova najemnin in drugih obratovalnih stroškov, nam ostane 30.000 evrov za realizacijo 150 prireditev! Seveda brez posojil in osebnih prihrankov ne bi šlo in tudi ne bo šlo v nedogled, če upoštevamo to, da potrebujemo za redno obratovanje približno 120.000 evrov na leto," je lani, ko je klub praznoval okroglih 15 let, za MMC pojasnil Gajo.

Na Beethovnovi 8 se je v petnajstih letih delovanja zvrstilo več kot tri tisoč literarnih, dramskih in glasbenih prireditev ter več kot šesto tiskovnih konferenc, na katerih so založbe predstavile svoje knjižne novitete, nove CD-plošče, kot tudi filme iz produkcije dokumentarnega programa TVS.