Ljudje sami pa za kulturo odrinemo več svojih sredstev: vsak prebivalec je v letu 2019 porabil povprečno 218 evrov za kulturo. To je 59 evrov več kot v letu 2010.

Tako kažejo podatki, ki jih je ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu 8. februarja, objavil Statistični urad RS (Surs).

Nekaj več kot 448 milijonov evrov je država v letu 2019 namenila za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom ter za storitve radia, televizije in založništva.

Kot so zapisali na Sursu, dejavnosti s področja kulture v najširšem smislu zajemajo kulturno dediščino z arhivi in knjižnicami, založništvo in trgovino s knjigami in tiskom, uprizoritveno in vizualno umetnost, dejavnosti s področja filma, videa, radia in televizije, oglaševanje in arhitekturo.

Vse manj ljudi je zaposlenih v kulturi
V teh dejavnostih je bilo konec decembra 2019 med vsemi delovno aktivnimi osebami v Sloveniji zaposlenih 27.993 ljudi. Novembra 2020, na kar se nanašajo zadnji podatki, pa jih je bilo 27.745 ali skoraj odstotek manj kot konec leta 2019. Zaposlenost se je najbolj zmanjšala v trgovinah s tiskom in kinematografski dejavnosti, in sicer za 13,2 oziroma 13,8 odstotka.

Najbolj, in sicer za 17 odstotkov, pa se je povečala v dejavnosti distribucije filmov, videofilmov in TV-oddaj.

Med zaposlenimi in samozaposlenimi v kulturnih dejavnostih je bilo 15.068 oseb, ki so opravljale enega od dvajsetih poklicev s področja kulture po standardni klasifikaciji poklicev. Toliko jih je bilo konec novembra 2020 vpisanih v statistični register delovno aktivnega prebivalstva. Od tega je bilo 63,7 odstotka zaposlenih, 36,3 odstotka pa samozaposlenih.
Kot so ugotovili na Sursu, se je skupno število oseb z omenjenimi poklici v zadnjih šestih letih povečalo za 15,8 odstotka, njihova sestava glede na zaposlitveni status pa se ni bistveno spremenila – decembra 2014 je bilo zaposlenih 65,2 odstotka, samozaposlenih pa 34,8 odstotka.

Kultura državi prispeva več kot država kulturi
Prispevek kulture, izražen kot delež dodane vrednosti v BDP-ju, je v letih 2014–2019 znašal 1,1 odstotka. Izjema je leto 2016, ko je kultura v BDP prispevala odstotek, pred tem je v obdobju med letoma 2010 in 2013 prispevala po 1,2 odstotka. V teh izračunih pa niso upoštevani posredni učinki kulture npr. na gostinstvo, turizem in trgovino, so še zapisali na Sursu.