To pomeni, da bo ob vnovičnem glasovanju v državnem zboru (DZ) za potrditev tega zakona potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. V državnem svetu (DS) je bilo v razpravi med drugim poudarjeno, da se s spreminjanjem 50 let starega zakona ne mudi tako zelo, da si ne bi vzeli več časa za razmislek.

Nasprotniki zakona: novi zakon ne odpravlja ključnih težav
Sicer je predlog odložilnega veta vložila skupina svetnikov s prvopodpisanim Milošem Poholetom. Ta je pojasnil, da so ugotovili, da novi zakon ne odpravlja ključnih težav, da merila za dodatek niso ustrezna in da seznam relevantnih nagrad in priznanj, po katerih se odloča o upravičenosti dodatka, ni celovit kljub svoji širini, saj izpušča nekatere stanovske nagrade. Obenem neenakomerno zastopa različne umetniške smeri.

Po mnenju predlagateljev sta neprimerna tudi različna odmerna odstotka v višini 100 in 50 odstotkov glede na osnovo za izračun. "S tem bo prišlo do neupravičenega razlikovanja med prejemniki dodatka, saj bodo na podlagi vrednostno enakih dosežkov prejemali dodatke v različnih višinah," je poudaril Pohole, ki je v DS-ju sicer član Interesne skupine lokalnih interesov, Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve ter član Komisije za državno ureditev.

Kaj to pomeni za področje znanosti?
Pohole je nadalje opozoril še, da zakon ureja le dodatke s področja umetnosti, ne pa tudi na primer na področju znanosti, kar prinaša dodatno drobljenje sistema. To je po njegovih besedah v nasprotju s priporočili Računskega sodišča, ki je leta 2009 zahtevalo celovito in sistemsko ureditev. Poudaril je še po njegovih besedah neustrezno oceno finančnih posledic zakona, kjer denimo ni analize potencialnih prejemnikov. Po mnenju predlagateljev bi zato celovita rešitev tega področja lahko bila zajeta v okviru pokojninske reforme.

"Ni mogoče zadovoljiti vseh pričakovanj"
Po pojasnilih državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Matevža Čelika Vidmarja v starem zakonu ni predvidenih meril za podeljevanje dodatkov, na kar je Računsko sodišče opozorilo večkrat, potrdilo pa se je tudi v sodnih praksah. Kot je povedal, so na podoben način želeli urediti dodatek k pokojnini na področju umetnosti, kot so to s posebnim zakonom opredelili na področju športa, za področje znanosti pa pričakuje, da bo enako storilo pristojno ministrstvo.

Po besedah državnega sekretarja z zakonom niso hiteli, zakon pa je bil namenjen predvsem prejemnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo in prejemnikom nagrade Prešernovega sklada, ki so poleg tega prejeli vsaj še eno pomembno mednarodno nagrado ali pomembno nacionalno nagrado s svojega področja. Nadalje je bil zakon namenjen tudi prejemnikom državnega odlikovanja s področja umetnosti, ki morajo prav tako imeti vsaj še eno nacionalno nagrado ali katero od drugih visokih nagrad. Ker pa že zdaj prejemnikov tega dodatka ni bilo veliko, pričakuje, da bi bilo podobno tudi od zdaj. Glede seznama nagrad kot kriterija za podeljevanje dodatka "na nek način ni mogoče zadovoljiti vseh pričakovanj", je še dodal Čelik Vidmar.

SDS: vlada s predlogom zakona ruši obstoječi pokojninski sistem
DZ je sicer razpravo o zakonu dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti opravil novembra, a o njem ni glasoval, ker je opozicijski SDS še pred glasovanjem vložil pobudo za posvetovalni referendum. Največja opozicijska stranka je referendum predlagala, ker naj bi zakon po njeni oceni med drugim kulturnike postavljal v neenak položaj, s tem predlogom zakona pa vlada po mnenju SDS-a ruši tudi obstoječi pokojninski sistem. DZ je nato sicer ob obstrukciji SDS-a zavrnil predlog za posvetovalni referendum.