Prihaja čas, ko računalniški programi postajajo sposobnejši kot ljudje, in ko se bo to zgodilo na vseh domenah, bo govor o superinteligenci, je v svojem predavanju dejal Gams. Spregovoril je tudi o demografskih spremembah, ki bodo, kot je poudaril, povzročile velik pritisk na kulturno identiteto. Izpostavil je tudi ogroženost jezikov. Slovenščina je po njegovih besedah razmeroma močan jezik, ki ne bo hitro izginil, je pa pod velikim pritiskom. Jeziki izginjajo zaradi globalizacije, pritisk na slovenščino pa bo po njegovih besedah prišel od liberalnih ljudskih množic, ki se ob prevladujoči angleščini ne bodo hotele več učiti še drugih jezikov.

Superinteligenca je rešitev za človeštvo
Po njegovih besedah hiperglobalizem ne bi hitro povozil le Slovenije, ampak ogrozil celotno človeštvo. In tudi superinteligenca bi bila najnevarnejša tista, ki bi bila hiperglobalna. Vendar bomo v prihodnosti uporabljali superinteligenco tako, kot danes uporabljamo avtomobile. Superinteligenca je po njegovem prepričanju v času, ko je čedalje težje upravljati mehanizem civilizacije in tehnologije, rešitev za človeštvo. "Pred nami je razvoj, ki se mu moramo prilagajati, ob tem pa paziti na nacionalno identiteto in jezik," je sklenil.

Algoritmi – potencialno odlična stvar, vendar tudi vir več težav
Umetnik Vuk Ćosič je spregovoril o vektorjih digitalne preobrazbe, ki so po eni strani geopolitični, po drugi zadevajo samo naravo digitalnega okolja in načina, kako to spreminja družbo. Družbo sam vidi kot ekosistem z novimi okrepljenimi soodvisnostmi v vse smeri, ki jih do zdaj ni bilo, saj smo živeli v bolj hierarhiziranih družbah. Dotaknil se je tudi triade senzorji - big data - algoritmi. V času, ko živimo v novi kulturi senzorjev skozi "internet stvari", ki je zdaj izrazito disperzen, ko več in več strojev zajema več in več podatkov, so najbolj kritičen del te triade algoritmi, ki so "potencialno odlična stvar, ampak predvsem tudi vir veliko težav", je poudaril.

Ne gre le za ohranjanje dediščine, ampak da se z njo ustvarja tudi naprej
Osnutka NPK-ja se je neposredneje dotaknila strokovnjakinja za avtorsko pravo Maja Bogataj Jančič, ki se ji zdi duh programa prestar in to, da ne ustreza generaciji, ki ustvarja danes, kar se zelo dobro vidi na področju digitalizacije. Spregovorila je o digitalizaciji obstoječe kulturne dediščine. Izpostavila je, da so na tem področju številne omejitve, ob finančnih in drugih tudi avtorskopravne ovire. Vendar pa ni pomembno le ohranjanje kulturne dediščine; pomembno je, da se lahko z njo ustvarja tudi naprej, da se lahko deli, poustvarja, remiksa.

Opozorila je na še en vidik digitalizacije - omogočanje dostopnosti do kulture tistim, ki jim tehnologija to olajša ali pa sploh omogoči - in se dotaknila reforme avtorskega prva v Evropi, ki uvaja nove sorodne pravice za založnike in ki je po njenih besedah največja, kar jih doživlja naša generacija. Pohvalila pa je pripravljavce osnutka novega NPK-ja glede zavedanja, da je ključno povezovanje z drugimi resorji in dejavnostmi.