Vse od tedaj velja sežigalnica za posrečeno povezavo tehnike, umetnosti in ekologije. Prvotno sežigalnico je leta 1987 zajel požar in takratni dunajski župan Helmut Zilk se je takrat kljub meščanom, ki so stavbo želeli porušiti, odločil za temeljito obnovo, da bi se mesto še naprej lahko ogrevalo s sežiganjem odpadkov in da ne bi bilo treba odvažati smeti v oddaljen kraj ter s tem še bolj onesnaževati okolja.
Prav Zilk je prosil Hundertwasserja, naj prenovljeno stavbo spremeni v prvo ekološko sežigalnico odpadkov z umetniškim pridihom. Hundertwasser, ki se je tudi močno zavzemal za varstvo okolja ter se strastno boril za življenje v sozvočju z naravo, je imel ob naročilu sprva pomisleke. Zato se je natančno pozanimal o okoljevarstvenem vidiku in ugotovil, da je sežigalnica zgrajena po najmodernejših tehničnih standardih za čiščenje škodljivih plinov, da se milijonsko mesto ne more povsem izogniti odpadkom in da je sežiganje do okolja najprijaznejši način odstranjevanja odpadkov. Po teh sklepih je privolil v prenovo zunanjosti sive stavbe brez plačila.
Posodobitev z ohranjeno zunanjo podobo
Sežigalnica Spittelau je s pisanim pročeljem, zlato kroglo na dimniku, ukrivljenimi linijami in zelenjem na strehi leta 1992 postala prava atrakcija za desettisoče turistov, ki jo letno obiščejo. Zaradi do okolja prijaznega in varnega proizvajanja toplote ter visokih tehnoloških standardov za čiščenje plinov privablja tudi številne strokovne delegacije z vsega sveta. Kot je povedal Gerhard Fida, vodja dunajskega podjetja Wien Energie Fernwärme, je tehnologija "glede filtrov v preteklih desetletjih tako napredovala, da je količina izpustov v predelovalnici odpadkov Spittelau za 90 odstotkov nižja od mejnih vrednosti". Kljub temu v prihodnjih letih načrtujejo posodobitev sežigalnice, za kar bodo namenili 130 milijonov evrov. Zaradi posebne umetniške vrednosti pa bo njena zunanja podoba ostala nespremenjena.
Največja izmed treh dunajskih sežigalnic odpadkov, Spittelau, termično obdela 250.000 ton odpadkov letno ter s proizvodnjo elektrike in toplote prispeva velik delež k varovanju okolja in h kakovosti zraka na Dunaju. Trenutno se s proizvedeno toploto ogreva več kot 60.000 gospodinjstev avstrijske prestolnice. Ob enaki količini termično obdelanih odpadkov bodo s posodobitvijo prihranili pet milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina na leto in pri tem še trikratno povečali proizvodnjo elektrike.