V dunajski Hiši umetnosti (Kunst Haus Wien) so ob deseti obletnici smrti Friedensreicha Hundertwasserja pripravili dodatek k stalni razstavi njegovih del: do 6. aprila bodo tako lahko obiskovalci poleg dosedanje razstave videli še Hundertwasserjevo zadnje delo Rauch in Grün ter triptih Weiterleben.

Sicer pa razstava ponuja presek Hundertwasserjevega ustvarjanja: poleg umetnikovih ključnih slikarskih del je mogoče videti tudi njegove grafike, predmete uporabne umetnosti, arhitekturne osnutke, pa tudi dokazila o njegovem ekološkem udejstvovanju. Zaščitna znaka njegovega opusa, barvitost in odklanjanje vsake geometrizacije naj bi bili izraz Hundertwasserjevega političnega prepričanja, ki je zavračalo vsakršen totalitarizem in ki naj bi izšlo iz njegove izkušnje z nacionalsocializmom, ki je preganjal judovske sorodnike njegove matere.

Friedrich Stowasser, ki je pozneje prevzel umetniško ime Friedensreich Hundertwasser, se je leta 1928 torej rodil na Dunaju. Po drugi svetovni vojni se je vpisal na dunajsko likovno akademijo, a je že po treh mesecih študij opustil. Leta 1951 je postal član umetniškega združenja Art Club Wien. Dve leti po tem je narisal spiralo, ki bo pozneje postala njegov zaščitni znak. Kmalu so sledile prve razstave njegovih del na Dunaju, v Parizu, Tokiu, Hongkongu, Riu de Janeiru, Sao Paolu, Caracasu in Pretorii.

Nazaj k naravi
"Vizualno onesnaževanje je bolj strupeno od vseh drugih onesnaževanj, saj ubije dušo," je bil Hundertwasserjevo vodilo. S predlogi za polepšanje pročelij in oken ter ozelenitev streh, pa tudi s kampanjami za ekološka kompostna stranišča ter nasprotovanjem jedrski energiji je ekološke teme načenjal že davno, preden je varovanje okolja postalo "modno".

"Neravna tla so melodija za noge"
V avstrijski prestolnici je zasnoval slovito Hundertwasserjevo hišo: stanovanjsko stavbo, zgrajeno samo iz lesa in opeke, s čebulastimi stolpiči in brez vsakršnih ravnih linij. Streho je prekril z zemljo in s travo, drevesa pa zasadil kar v stanovanjih, od koder so si njihove veje skozi okna utrle pot "na svobodo". Mimogrede: Hundertwasser za načrtovanje svoje najslavnejše hiše ni hotel plačila, saj je menil, da je zadostno plačilo že to, da bo s svojo hišo preprečil gradnjo nečesa grdega na njenem mestu.

Oblikoval je znamke, kovance, igralniške žetone, telefonske kartice in z ilustracijami opremil t. i. Hundertwasserjevo biblijo. V svojem značilnem slogu je polepšal sežigalnico odpadkov na Dunaju, onkološki oddelek klinike v Gradcu in ladjo na Donavi. Izdelal je tudi načrt za terme na avstrijskem Štajerskem in pokrito tržnico v Švici.

Navsezadnje je Hundertwasser za Novo Zelandijo, kamor se je preselil leta 1957, zasnoval zastavo, na kateri je upodobljena njegova značilna spirala. Na svojem posestvu v zeleni deželi "tam spodaj" je tudi pokopan: leta 2000 je bil namreč pri 72 letih zanj usoden infarkt, ki ga je doletel na ladji Queen Elisabeth II.

"Najbolj čudaški stolp na svetu"
Na pokojnega vizionarja so se Nemci ob obletnici spomnili še na najlepši način: prejšnji mesec so v mestu Abensberg dokončali njegov zadnji projekt - stolp ene izmed znamenitih tamkajšnjih pivovarn. V stolpu, ki ga bodo za javnost odprli šele marca, je Hundertwasser med drugim ohranil značilen motiv čebulnega zaključka stolpa, ki ga je uporabil tudi v svojih stanovanjskih zgradbah, toplicah, vrtcih, šolah in toplarnah. Očitno je, da je arhitekt svojo značilno barvitost skušal zanesti tudi v industrijske objekte, ki so sicer običajno zasnovani kot zgolj funkcionalna gradnja.