V Ljubljani je potekal 2. festival generativne umetnosti Adela. Osredotoča se na odprtokodne tehnologije, trajnostno računalništvo in kreativno kodiranje, na njem pa bo svoja dela predstavljala vrsta domačih in mednarodnih umetnikov.
A. P.
28. maj 2024 ob 19.49
Zadnji poseg: 5. junij 2024 ob 16.49 Ljubljana - MMC RTV SLO
V času, ko se generativna umetnost vse bolj vpleta v vsakdanje življenje, želi Društvo Ljudmila prikazati drugačno plat računalniških algoritmov in kodiranja. Da nam lahko služijo kot ustvarjalno in raziskovalno javno dostopno orodje, poudarjajo tudi z drugim festivalom Adela, posvečenemu generativni umetnosti od slike, zvoka, videa, računalniške kode in vsega vmes.
Če so z leti začele prevladovati predvsem plačljive oblike generiranja tovrstnih vsebin, se na Ljudmili želijo posvetiti predvsem prosto dostopnim in odprtokodnim tehnologijam, s čimer poudarjajo kolektivno delo in ustvarjalen pristop k tej zvrsti računalniške umetnosti. Festival tako vključuje delavnice, umetniški sejem, glasbene dogodke in spremljevalne dogodke. Vstop na festival je bil tudi tokrat brezplačen.
Druga izvedba festivala s pestrejšim spremljevalnim programom Kot nam je že lani ob prvi ediciji zaupal kurator in producent festivala Luka Frelih, so z drugo edicijo festivala želeli strniti dogajanje in razširiti njegov spremljevalni program. Tako je festival do vikenda, ko je v soboto v Kinu Šiška potekal glavni dan festivala, nudil serijo izobraževalnih delavnic na temo generativnega 3D-modeliranja, delovanju umetnih nevronov s pomočjo analognega računalništva in hekanju domače zastarele strojne opreme, ki jo je vodil raziskovalec trajnostnih principov v računalništvu Rein van der Woerd.
Sejem generativnih umetnosti predstavlja mednarodno računalniško kreativnost Woerd v svojem umetniškem delu naslavlja eno od glavnih tematik letošnjega festivala Adela t. i. permacomputing ali trajnostne prakse računalništva, ki so ji na osrednjem dogodku v soboto tudi posvetili okroglo mizo. Poleg tega je sobotni dan v Kinu Šiška vključeval delavnico nosljive tehnologije in e-tekstilij Mehko prototipiranje in sejem generativnih umetnosti Parameter, ki je premierno gostil 14 domačih in tujih umetnikov. "Letos se osredotoča na prakse, ki prepletajo strojne in ročne tehnike, eksperimentalno prehajajo med digitalnim in analognim ter temeljijo na principih odprte kode, kreativnega kodiranja in trajnostnega računalništva," so sporočili organizatorji.
Na sejmu so bile razstavljene grafike, objekti, roboti, zini, instalacije, interaktivna dela in eksperimenti, ki v igri med kontingenco in izračunljivostjo brišejo meje med organskim in sintetičnim, upogibajo fizikalne zakonitosti materialov, razkrivajo krhkost in ideološko upogljivost medijev, stroje v proces vključujejo kot ustvarjalne partnerje, raziskujejo generativnost optičnih pojavov ali pa se nenehno razvijajo dalje, so še zapisali.
Mednarodni nabor koderk in koderjev zvoka in slike v živo Osrednji dan je zaključil koncertni večer elektronske glasbe z živimi nastopi osmih predstavnic in predstavnikov kodiranja zvoka in slike v živo. Nastopili bodo kolumbijska umetnica Alexandra Cárdenas, ki v svoji praksi kodiranja v živo prepleta kompozicijo, programiranje in improvizacijo, islandski skladatelj in računalničar, specializiran za računalniško glasbo in algoritemsko kompozicijo Bjarni Gunnarsson, slovenska skladateljica potopitvenih psihogeografskih zvočnih krajin beepblip, umetnika in programerja Pondskater in Sol Sarratea iz Nemčije ter nizozemski umetniki Sabrina Verhage, Saskia Freeke in Timo Hoogland.
Kaj se lahko naučimo iz dialoga s stroji in raziskovanja zgodovine računalništva V dvorani Slovenske kinoteke so za zaključek festivala predvajali abstraktni znanstvenofantastični animirani film medijskega arheologa Joosta Rekvelda, meditacijo o materialnih procesih in časovnosti ter spekulacijo o tem, kaj bi tehnologija počela brez ljudi. Na film nizozemskega umetnika se naslanja tudi spremljevalno predavanje profesorja za medijsko teorijo na Inštitutu za muzikologijo in medijske znanosti Humboldtove univerze v Berlinu Wolfganga Ernsta o začetkih generativne umetnosti in informacijske estetike ter eksperimentiranju z analognimi napravami. "Eden od utemeljiteljev medijske arheologije bo s pogledom v zgodovino pokazal na aktualnost analognega računalništva, o pristnosti in trajnosti tega medija pa se bo nato pogovarjal še z avtorjem filma."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje